Agencija za energijo je decembra in nato še januarja Evropsko komisijo obvestila o dogajanju v povezavi z uvedbo novega sistema obračunavanja omrežnine v Sloveniji, opisala je tudi dogajanja v povezavi s poskusi poseganja v neodvisnost regulatorja.

Evropska komisija je v torek po informacijah STA-ja odgovorila na pismo Agencije za energijo. V njem je jasno zapisala, da je evropska zakonodaja glede regulatornih organov jasna in določa stroga pravila za zagotovitev njihove neodvisnosti. Komisija je zato generalnemu direktorju direktorata za energijo pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinku Šolincu posredovala dopis, v katerem je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem in ga opozorila na veljavno zakonodajo EU-ja.

"Če bi slovenska vlada sprejela ukrepe, ki bi ovirali neodvisnost slovenskega regulatorja, bodo pristojne službe ocenile, ali je treba sprožiti postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU-ja. Tako bi se prepričali, ali Slovenija izpolnjuje svoje zakonodajne obveznosti," je zapisano v pismu, ki ga je v svojem in v imenu evropskega komisarja za energijo Dana Jorgensena podpisala generalna direktorica direktorata za energijo v Bruslju Ditte Juul Jorgensen.

Komisija je tudi opozorila, da so neodvisni regulatorji temeljnega pomena za upravljanje notranjega energetskega trga EU-ja. Evropska zakonodaja na energetskem področju tako vsebuje stroga pravila za zagotavljanje neodvisnosti regulatorjev pri izvajanju njihovih nalog, tako pred posegi vlad kot drugih oseb javnega ali zasebnega prava.

Spomnili so tudi na določila zakonodaje, da se lahko člani sveta nekega energetskega regulatorja predčasno razrešijo le v primerih, ko ne izpolnjujejo več pogojev za članstvo oz. jim je bila dokazana kršitev nacionalne zakonodaje. Dodali so vsebino sodbe Sodišča EU-ja iz leta 2020, da mora biti pristojnost imenovanja in razreševanja članov sveta določenega regulatorja strogo opredeljena v zakonodaji in mora temeljiti na jasnih, objektivnih in preverljivih merilih. Postopki morajo ob tem zagotavljati neodvisnost regulatornega organa.

V Bruslju so glede spora med vlado in Agencijo za energijo glede nove metodologije obračunavanja omrežnine spomnili, da je odločanje o omrežnini v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja in je izvršna ali zakonodajna oblast ne smeta omejevati. To načelo je v eni svojih sodb potrdilo tudi Sodišče EU-ja, so dodali.

Evropska komisija je tudi pojasnila, da to sicer ne pomeni, da lahko regulator na področju omrežnine ravna brez vsakršnega nadzora. Odločitve je tako mogoče spodbujati na sodišču.

"Če slovenska vlada meni, da odločitve Agencije za energijo niso skladne z zakonodajo EU-ja, jo spodbujamo, da se o teh očitkih, preden sprejme kakršne koli odločitve, podrobno pogovori z našimi službami," je zapisala Juul Jorgensen.

V Bruslju so sicer ob izrazitem dvigu stroška omrežnine za določene uporabnike v višji sezoni zapisali, da se zavedajo, da visoki stroški energije negativno učinkujejo na gospodinjstva in podjetja ter da lahko to zamaje politično podporo ukrepom za zeleni prehod. Zato pripravljajo akcijski načrt za dostopno energijo, pri tem pa želijo tesno sodelovati s članicami EU-ja.

Ministrstvo se zaveda pomena neodvisnosti

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so potrdili prejetje pisma, v katerem Evropska komisija izraža zaskrbljenost glede vladnega spora z Agencijo za energijo in poskusov zamenjave članov sveta agencije, in poudarili, da se zavedajo pomena neodvisnosti agencije ter da spoštujejo tako evropsko kot domačo zakonodajo.

Ministrstvu se zdi razumljivo, da se je Evropska komisija na pismo agencije odzvala. Tako komisija kot Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) imata, kot so zapisali, nalogo, da skrbno spremljata dogajanja v državah članicah ter ustrezno odgovarjata na pobude, ki jih prejemata od državnih regulatorjev.

"Ob tem znova poudarjamo, da se zavedamo pomena neodvisnosti regulatorja in spoštujemo tako evropsko kot domačo zakonodajo," so navedli na ministrstvu in obžalovali, da agencija "v preteklem letu ni prisluhnila opozorilom različnih deležnikov in ni pri uvajanju (nove metodologije obračuna omrežnine) vsaj skušala najti primernejše rešitve". Večkratne pobude ministrstva k uvedbi prehodnega obdobja, postopnejšega uvajanja novega sistema ter razmisleku o tem, da nov sistem ne bi zavrl uspešnosti čistega prehoda, so bile, kot so pojasnili, preslišane.

Na okoljskem ministrstvu so tudi zavrnili namigovanja, da bi bili njihovi ukrepi, predlogi ali komunikacija z agencijo politični pritisk. "Naša odgovornost je, da v okviru svojih pristojnosti dejavno sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki in predlagamo rešitve, ki bodo zagotovile širše družbeno soglasje ter dolgoročno stabilnost energetske politike," so navedli.

"Zavedamo se, da moramo ohraniti integriteto regulatorja, vendar prav tako ne smemo zanemariti širših potreb, ki se pojavljajo v sodobnem energetskem okolju," so pojasnili. Konstruktivni predlogi ministrstva so po prepričanju ministrstva ves čas iskali ravnovesje med zakonodajnim okvirom in praktičnimi rešitvami, ki bi zagotovile pravičen prehod in pošteno obravnavo vseh deležnikov.

V sporočilu za javnost so na ministrstvu strnili komunikacijo in sestankovanja z agencijo glede nove omrežninske metodologije. Komunikacija se je začela jeseni 2023, lani poleti pa jo je agencija po besedah ministrstva začela (javno) tolmačiti kot nedovoljen politični pritisk.

"S tem se na ministrstvu nikakor ne strinjamo, niti danes ne pristajamo na takšno tolmačenje," so jasni. Po njihovem tolmačenju evropska zakonodaja ne posega v morebitno tesno sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi ali v splošne smernice politike, ki jih določi vlada. "Dopis ministrstva nikakor ni bil politični pritisk ali kršitev direktive EU-ja, kar smo pripravljeni tudi preveriti na sodišču," so napovedali.

Po njihovih navedbah je pomembno tudi razumeti, da je delo agencije, čeprav je ta neodvisna od političnih navodil, v širšem pomenu del politike države. "Naša naloga je, da poiščemo ravnovesje med potrebami družbe, ekonomskimi dejavniki in trajnostnimi cilji ter da prevzamemo odgovornost za dolgoročni razvoj energetskih politik, ki temeljijo na solidnih, preudarnih in argumentiranih odločitvah," so prepričani na ministrstvu. Za ta cilj kot bistveno vidijo konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki, vključno z Agencijo za energijo.

Slovenija je lahko denarno kaznovana

Novinar TV Slovenija Marko Milenković v pismu Evropske komisije vidi poziv vladi, da morebitna nestrinjanja, nesoglasja naj rešuje ali prek same Evropske komisije ali prek ustreznih postopkov, ki so ji na voljo.

"Evropska komisija lahko sproži proti Sloveniji, če se dejansko zgodi kršitev, t. i. postopek za ugotovitev kršitev. V tem primeru vlado pozove najprej k pojasnilom, nato k odpravi kršitev, v skrajnem primeru pa lahko Slovenijo toži pred sodiščem EU-ja, kjer Sloveniji grozijo tudi denarne kazni," je pojasnil Milenković. Vlada pa naj bi na četrtkovi seji odločila o svojih prihodnjih korakih.

Vlada pripravlja ukrepe

Novi sistem obračunavanja omrežnine razburja že od oktobra lani, ko je bil po večkratni prestavitvi uveden. Medtem ko naj bi po navedbah Agencije za energijo zagotovil pravičnejše plačevanje stroška omrežnine kot prej, pa je za nekatere skupine uporabnikov prinesel višje zneske na položnicah za električno energijo.

Da višja omrežnina ne bi vplivala na končni strošek za elektriko, je vlada novembra lani sklenila spremeniti in podaljšati regulacijo cen električne energije za gospodinjstva v zimski sezoni, nato pa je tudi ob pritiskih iz gospodarstva tik pred božičem agencijo pozvala k vrnitvi obračunavanja omrežnine po starem sistemu.

Ob zaostritvi spora bo vlada po napovedih v četrtek državnemu zboru predlagala razrešitev treh članov sveta agencije, ki po njenem pozivu niso odstopili sami. V poslanski skupini Svoboda pa so napovedali pripravo predloga zakona za blažitev učinkov nove ureditve omrežnine.