Izkušnje z novim zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) in novelo zakona o urejanju trga dela so pozitivne, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, Peter Pogačar. Po njegovih besedah se razlike na trgu dela zmanjšujejo, saj delež zaposlitev za nedoločen čas narašča. "Zlasti je ta trend opazen med mladimi, kjer je bila težava največja," je dejal.

Na drugi strani pa anketa, ki so jo izvedli med delodajalci, govori o tem, da je nova zakonodaja na trg dela vnesla več fleksibilnosti, tudi na področju odpuščanja, je pojasnil Pogačar. Ob tem je spomnil tudi na nove zakone o inšpekciji dela in o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter na novo ureditev študentskega dela. "Vse to so ukrepi dveletnega procesa, ki dajejo zelo pozitivne učinke in jih kot take ocenjuje tudi Evropska komisija," je navedel.

Naslednjo težavo pa vidijo v naraščanju števila s. p.-jev, kjer je po Pogačarjevih besedah siva lisa prekarnih zaposlitev. Zato so inšpektoratu za delo tudi naložili okrepljen nadzor na tem področju, je sklenil.

Sindikati zahtevajo več pravic delavcev …
Tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek se je strinjal, da se segmentacija do določene mere zmanjšuje. A ta vidik je pri zaposlovanju mladih po njegovem mnenju manj pomemben. "V bistveno večji meri je problematika zaposlovanja mladih povezana s problematiko prekarnega dela, možnostmi vstopa na trg dela v povezavi s pridobivanjem zahtevanih znanj in izkušenj, ukrepi in spodbudami za zaposlovanje," je nanizal.

V povezavi z večjo prožnostjo trga dela pa je opozoril, da je odpuščanje zgolj eden izmed vidikov. Uvedeni so bili namreč instituti, ki povečujejo notranjo prožnost, kot je institut drugega dela, razširjena sta bila institut mirovanja pogodbe o zaposlitvi in začasno čakanje na delo. Ti delodajalcu omogočajo, da se odzove na nihanja poslovanja, je pojasnil.

Po Počivavškovih besedah se še vedno povečuje tudi obseg agencijskega dela, ekonomsko odvisni delavci pa še vedno nimajo ustreznega pravnega varstva. Počivavšek hitrim spremembam na trgu dela ni naklonjen, ne glede na to pa kot enega izmed izzivov vidi zmanjšanje obsega prekarnega dela, tudi v povezavi z varstvom ekonomsko odvisnih oseb.
Več poudarka bi namenil še izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. Na splošno pa si želi manj pritiskov na zmanjševanje delavskih pravic in vzpostaviti nov plačni model v zasebnem sektorju.

… delodajalci manj stroškov dela
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) medtem ocenjuje, da so bile spremembe delovne zakonodaje učinkovite, vendar ne zadostne, sta poudarili izvršna direktorica GZS-ja za socialni dialog Tatjana Čerin in namestnica direktorja pravne službe GZS-ja za delovna razmerja Polona Fink Ružič. V nasprotju s sindikalno stranjo menita, da so spremembe na trgu dela prepočasne, o čemer govori tudi visoka dolgotrajna brezposelnost.

V času od sprejetja novega ZDR-ja je bila sicer na pobudo GZS-ja po njunih besedah odprta večina kolektivnih pogodb dejavnosti, v tem procesu pa jim je uspelo s pogajanji doseči več prožnosti za delodajalce. Pri tem pa sta opozorili, da so okviri ZDR-ja marsikje še vedno neustrezni.

Trn v peti delodajalcev sta namreč še vedno dodatek na delovno dobo in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Še vedno je odprta tudi višina nadomestil in obveznosti delodajalcev pri plačilu nadomestila za bolniško odsotnost. Hkrati pa še letos pričakujejo davčne spremembe, ki naj bi prinesle nižje stroške delodajalcem.