Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 temelji na vladnem dogovoru s sindikati javnega sektorja glede omejevanja stroškov dela. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da zakon omogoča podaljšanje že dogovorjenih ukrepov iz letošnjega leta v višini 313 milijonov evrov ter še dodatni prihranek v višini 36 milijonov evrov, ki je rezultat dogovora s sindikati.

Na seznamu varčevalnih ukrepov so se tako znašli znižana plačna lestvica, podaljšanje neusklajevanja osnovnih plač, podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti, znižan regres za letni dopust in podaljšanje omejenega izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Po Koprivnikarjevih besedah je pomembno, da z dogovorom uvajajo tudi določene stimulativne elemente, tako ponovno uvajajo napredovanje. Ukrepi veljajo z novim letom.

Večina poslanskih skupin je predlog podprla (za je glasovalo 51 poslancev, štirije so bili proti). Podprli so ga med drugim tudi v opozicijskih ZaAB-ju in ZL-ju, ker nočejo "minirati" socialnega sporazuma s sindikati. V ZL-ju sicer nasprotujejo "varčevalni ihti" vlade, s katero po mnenju vodje poslanske skupine Luke Mesca grozi nevarnost tretje recesije. "Nehajmo se pretvarjati, da je zategovanje pasov najrevnejšim način, kako naj vlada pride do denarja," je še poudaril.

SDS in NSi na nasprotnem bregu
V največji opozicijski stranki SDS-u predloga niso podprli, a mu niti niso nasprotovali. Po mnenju poslanca SDS-a Andreja Čuša je vlada v "prijateljskem obračunu" s sindikati izgubila in prehitro pokleknila. Izkupiček pogajanj je po njegovem mnenju skromen, račun pa bo izstavljen državljanom, verjetno predvsem gospodarstvu. Čuš ukrepom očita tudi, da so linearni, zaradi česar bodo najbolj ranljivi še bolj ranljivi.

NSi prav tako ni podprl zakonskega predloga. Čeprav vlada poskuša dogovor s sindikati prikazati kot dosežek, pa je bilo načrtovano zmanjšanje izdatkov mnogo ambicioznejše, je opozoril Jernej Vrtovec in dodal, da gre za nerazumljivo popuščanje sindikatom. V preteklih letih je namreč gospodarstvo mnogo bolj varčevalo, javni sektor pa se je po njegovem mnenju še bolj razbohotil.

Spremembe študentskega dela
Nato so poslanci po nujnem postopku sprejeli spremembe obremenitev študentskega dela za delodajalce. Hkrati pa kot minimalno urno postavko študentskega dela določa 4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto. Za novelo je glasovalo 56 poslancev, proti jih je bilo 21.

Sprejete spremembe urejajo študentsko delo po načelu "vsako delo šteje". Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga bodo od študentskega dela morali plačati študentje, bo obračunan po stopnji 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa po stopnji 8,85 odstotka. Celotna obremenitev študentskega dela za delodajalce se bo z zdajšnjih 30,38 odstotka s 1. februarjem 2015 dvignila na 33,74 odstotka.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v opozicijskem NSi izrazili skrb zaradi znižanja deleža, ki bo namenjen štipendijam. V SDS menijo, da je glavni namen predloga udariti študenta po žepu. Po oceni ZaAB ni ustrezno, da se reforma študentskega dela vključuje v zakon za uravnoteženje javnih financ. V ZL pa pravijo, da predlog prinaša obremenitve za študente, ne pa tudi pomembnejših pravic zanje.

Spodbude za zaposlovanje mladih tudi v letu 2015
Soglasno so po nujnem postopku sprejeli novelo zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. Vladna novela za eno leto podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih, če jih delodajalec zaposli za nedoločen čas.

Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih - izvaja se od 1. novembra lani - prinaša, da so delodajalci, ki za nedoločen čas zaposlijo brezposelnega, ki je mlajši od 30 let in je najmanj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljen v evidenci brezposelnih, oproščeni plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost.

V poslanski razpravi je prevladalo stališče, da je predlagani ukrep dober in ga velja podpreti.

Invalidska podjetja oproščena le dela prispevkov za neinvalide
Podprli pa so še novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vladna novela ne prinaša spremembe pri zaposlovanju invalidov, so pa po novem invalidska podjetja za neinvalidne zaposlene oproščena plačila prispevkov za socialno varnost le do višine trikratnika minimalne plače, to je trenutno 2.367 evrov. Novela po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak prinaša spremembo le za invalidska podjetja, ki imajo tudi neinvalidne zaposlene z višjimi plačami. V državi je 141 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo skupaj okoli 6000 invalidov in 6000 neinvalidov.