Evropska centralna banka (ECB) je z odločnim dvigom obrestnih mer pokazala, da bo nadaljevala boj zoper vrtoglavo inflacijo, čeprav se je v preteklih mesecih malenkostno ohladila.

"Tista inflacija, ki ni odvisna od dnevnih dogajanj, osnovna inflacija ostaja visoka in se je še nekoliko povišala," je za Radio Slovenija pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

"Ocenjujem, da bodo potrebni še nadaljnji dvigi obresti, vendar smo se tokrat zavestno odločili, da počakamo na to, kakšno bo gibanje inflacije v prihodnjih mesecih," je dodal in povedal, da so na seji sveta ECB-ja precej časa namenili tudi nedavnemu potopu dveh ameriških bank ter velikim likvidnostnim težavam ene izmed večjih švicarskih bank.

Bančni sistem je namreč izjemno povezan in prepleten. Kljub temu pa kakšnih posebnih ukrepov v povezavi s tem niso sprejeli, evropske banke namreč niso v nikakršni likvidnostni krizi, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb.

Vasle je podobno zatrdil tudi za banke, ki poslujejo v Sloveniji: "Kapitalska ustreznost in likvidnost bank zaradi tega ni bila prizadeta, če strnem, slovenski bančni sistem še naprej posluje stabilno."

Banka Slovenije je sicer zaradi omenjenih težav v zadnjem letu že zahtevala višji kapital bank, ki delujejo v naši državi.

"Ob velikih negotovostih na finančnih trgih v zadnjih dneh, predvsem v ZDA in Švici, poudarjamo, da smo se v Banki Slovenije na tovrstna tveganja ustrezno pripravili. V zadnjem letu smo med drugim povečali zahteve po kapitalu, ki ga morajo zagotavljati banke, ki delujejo v Sloveniji," je dejal Vasle.

Višja gospodarska rast od pričakovanj

V četrtek obravnavane gospodarske napovedi za evrsko območje, kot poroča STA, kažejo, da bo letošnja enoodstotna gospodarska rast višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo rast bruto domačega proizvoda skladno z normalizacijo trenutnih omejitvenih dejavnikov okrepila na 1,6 odstotka.

Inflacija se bo letos zaradi ugodnega vpliva nižjih cen energentov upočasnila hitreje od predhodnih pričakovanj in bo v letnem povprečju 5,3-odstotna. V letih 2024 in 2025 ob normalizaciji stroškovnih pritiskov in dezinflacijskih učinkih ostrejše denarne politike pričakujejo nadaljnje upočasnjevanje rasti cen. Inflacija bo po napovedih v 2024 2,9-odstotna, v 2025 pa 2,1-odstotna.

"V napovedih so upoštevani že vidni in tudi pričakovani učinki ukrepov denarne politike. Dvigi ključnih obrestnih mer se namreč odražajo v stroških zadolževanja zasebnega nefinančnega sektorja. Obrestne mere za nova posojila so se tako po celotnem evrskem območju že prilagodile novim ključnim obrestnim meram in so se v primeru posojil nefinančnim družbam med normalizacijo denarne politike dvignile za 300 bazičnih točk," je navedel Vasle.

Nasprotno se odločitve v okviru denarne politike zaradi visoke likvidnosti bank in visoke baze vlog po njegovih besedah v manjši meri odražajo na obrestni meri za depozite, posebej v Sloveniji.