Zaradi manj spodbudnih razmer na domačem kapitalskem trgu so se njihova sredstva lani povečala le za šest odstotkov. Konec letošnjega februarja so znašala 545 milijard tolarjev in predstavljala dobrih 22 odstotkov bančnih vlog prebivalstva.

Privlačni tuji trgi
Med investicijskimi skladi s 63-odstotnim deležem prevladujejo vzajemni skladi. Ti so lani svoje naložbe usmerjali na tuje trge in se tako izognili negativnemu vplivu znižanja cen domačih vrednostnih papirjev. Kljub padanju domačih delnic so ohranili pozitiven donos, ki je v povprečju znašal sedem odstotkov.

Investicijske družbe so imele konec lanskega leta v strukturi naložb za 63 odstotkov domačih delnic. Vzajemni skladi pa so lani povečali delež tujih naložb za 23 odstotnih točk na skoraj 40 odstotkov.

Več skladov, manj vplačil
Lani so vzajemni skladi dosegli le 40 odstotkov vplačil iz leta poprej, kar sta med drugim zakrivila padanje indeksa SBI20 in močna konkurenca tujih skladov. Delež neto vplačil v tuje sklade znaša 65 odstotkov neto vplačil v domače sklade. Pozitiven vpliv na vplačila je imela tudi nova dohodninska zakonodaja, ki vplačevanje v vzajemne sklade obravnava ugodnejše od prejšnje.

Od začetka leta 2005 do konca marca 2006 se je število vzajemnih skladov v Sloveniji povečalo za 35. Ob koncu marca je tako v Sloveniji poslovalo 68 domačih in 113 tujih skladov.

V Sloveniji ima v vzajemnih skladih vsak prebivalec v povprečju 694 evrov, medtem ko znaša evropsko povprečje 11.256 evrov.