Po podatkih državnih statistikov je lani bruto plačo, nižjo od povprečne, prejelo 65,6 odstotka zaposlenih oseb, podpovprečno neto plačo pa 63,3 odstotka zaposlenih oseb. Bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila tudi nižja od 1.310 evrov oz. 896 evrov neto.

Večina zaposlenih, ki so lani prejemali bruto plače, nižje od 799 evrov ali enake temu znesku, je delala v predelovalnih dejavnostih (24,8 odstotka), v sektorju trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (17,1 odstotka) ter v gradbeništvu (12,3 odstotka). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih je najnižje plače prejemalo 27,5 odstotka zaposlenih.

Najvišje plače so imeli rudarji
Delež zaposlenih z najvišjimi bruto plačami, kar pomeni 3.353 evrov ali več, je v javnem sektorju znašal 6,1 odstotka (5,7 odstotka v sektorju država, 6,9 odstotka v javnih družbah), v zasebnem sektorju pa 4,4 odstotka.

Največ izmed 10 odstotkov zaposlenih z najvišjimi bruto plačami je delalo v predelovalnih dejavnostih (17,7 odstotka), sledijo zdravstvo in socialno varstvo (11,2 odstotka), javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (11,1 odstotka) ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (10,9 odstotka).

V rudarstvu, ki je sicer zaposlovalo manj kot pol odstotka vseh slovenskih delovno aktivnih oseb, je več kot četrtina (25,2 odstotka) zaposlenih prejela bruto plačo, višjo od 2.615 evrov ali enako temu znesku, nadaljnjih 27,3 odstotka pa je prejelo med 2.057 in 2.614 evri bruto plače.

V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bilo v najvišji razred razvrščenih 24,4 odstotka zaposlenih, v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki je sicer zaposlovala en odstotek vseh delovno aktivnih oseb, pa je bilo takšnih 24 odstotkov.