Poslanci pa so dokončno potrdili tudi spremembo dohodnine in tako odpravili samodejno usklajevanje olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo. Omenjena sprememba pomeni pravzaprav višje plačilo dohodnine oziroma nižje neto plače.

Odprava uskladitve olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo, ki bo uveljavljena najmanj dve leti, bo v državni proračun prinesla vsaj 30 milijonov evrov. S črtanjem t. i. seniorske olajšave se bo nabralo dodatnih 17 milijonov in še dobre 4 milijone z odpravo olajšave za delovne migrante. Skupaj 50 milijonov na leto. Toliko več bo država pobrala dohodnine in za toliko nižje bodo neto plače.

Od teh nižjih prihodkov pa si bo država odrezala še znatno višji davek na nepremičnine, ki bo očitno nadomestil stavbno nadomestilo. Vladne stranke so podprle nujni postopek, in ko bo državni zbor prejel še stališče občin - rok imajo do 2. novembra -, bo lahko odločal tudi o davku na nepremičnine. Zaradi kompromisnega predloga, ki naj bi pomenil postopno uveljavitev polne obdavčitve (prvo leto od 80, leto zatem od 90 odstotkov vrednosti nepremičnine), državni proračun ne bo pretirano na izgubi, saj naj bi postopnost veljala zgolj za stanovanja oziroma hiše.

Prihodnje leto bo tako proračun ob 6 milijonov, leto zatem ob 13 milijonov. Ali drugače: občine bodo v prehodnih letih dobile 192 milijonov, kot zdaj poberejo s stavbnim nadomestilom, razlika pa bo šla v državni proračun. Prihodnje leto bo državni proračun dobil zato 177 milijonov, leto zatem 190 in v tretjem letu veljavnosti dobrih 200 milijonov evrov.

Zdaj so jasni samo finančni izračuni, ne pa tudi posledice uveljavitve nepremičninskega davka. Vlada se z analizami ni potrudila, saj rešuje proračunsko matematiko. Je pa jasno, da po dolgem seznamu višjih davkov ne bo mogla več trditi, da smo po obdavčitvi v povprečju evropskih držav. To bomo namreč gladko presegli.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija