Gospodarstvo se boji, da se apetiti države po dodatnem davčnem obremenjevanju - ne le davek na nepremičnine, ampak tudi različne takse, trošarine in prispevki - povečujejo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Poudaril je, da je proračun za 2014 pripravljen na milejših ocenah o gibanju bruto domačega proizvoda od GZS-ja, zato bi se lahko pojavile težnje po dodatnih trošarinah ali drugih virih, na katerih bi vlada krepila proračun.

Spomnil je tudi na misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je ravno končala pregled Slovenije. "IMF je sporočil, kar pravimo tudi sami - da se Slovenija lahko reši sama," je dejal Hribar Milič in dodal: "Ni pa nujno, da se bomo rešili sami."

IMF je tako po navedbah predsednika GZS-ja sporočil, kar tudi sami sporočajo vladi, torej da potrebujemo nujno in hitro dokapitalizacijo bank, boljše upravljanje podjetij, pregleden in transparenten sistem razdolževanja (tudi stečajno zakonodajo), urejene javne finance, strukturne reforme in tuje naložbe.

Reševanje prezadolženih podjetij
Podjetja imajo po besedah Hribarja Miliča obrestno mero nad pet odstotkov pri donosnosti v državi, ki je petodstotna ali manj, kar pomeni veliko težavo. "To pomeni, da prek 10.000 podjetij, ki so prezadolžena, trenutno ne more do virov financiranja tekočega poslovanja, kaj šele investicijskega in razvojnega cikla," je poudaril Hribar Milič.

GZS po besedah Igorja Kneza upa, da bo vlada novelo zakona o finančnem poslovanju sprejela v sredo. Razdolžitev gospodarstva je ena izmed ključnih nalog države, rešitve v predlagani noveli pa so bistveno fleksibilnejše od zdajšnjega sistema.

Zakonska novela naj bi dejansko omogočila ohranjanje zdravih jeder, preprečila zlorabe iz preteklosti, predvsem izčrpavanje podjetij, in omogočila prestrukturiranje.

Sodni postopki so še vedno predolgi
Država se sicer po besedah Hribarja Miliča še vedno srečuje s predolgimi sodnimi postopki, sivo ekonomijo, političnim kadrovanjem in nestabilnostjo ter pomanjkanjem zaupanja, ki bi pripeljal do tega, da bi podprli neke radikalnejše reforme.

Slovenija pa potrebuje razvojni pakt, ki bo kratek, razumljiv, transparenten in zavezujoč, ki bo omogočil, da pridemo sami iz gospodarske in socialne krize.

Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je poudarila, da rebalans proračuna za leto 2014, ki po njihovem mnenju sledi v kratkem, ne sme povzročati novih bremen.

Omenila je tudi, da davek na nepremičnine načeloma podpirajo, a od njega pričakujejo, da ne bo prinašal novih bremen za gospodarstvo in da bo obdavčitev uravnotežena, brez izjem.

Slovenija potrebuje strukturne reforme
Izvršna direktorica GZS-ja za socialni dialog Tatjana Čerin je poudarila, da Slovenija potrebuje strukturne reforme, in ne nekih parcialnih rešitev, ki ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti, tako v zdravstvu, pokojninskem sistemu in na področju delovne zakonodaje.