Poleg omenjenega bo po ministrovih besedah na voljo predvidoma tudi do 500 milijonov evrov posojil za obratna sredstva in do ene milijarde evrov raznih poroštev, je minister povedal na vrhu malega gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Ministrstvo bo letos in prihodnje leto po ministrovih besedah objavilo 40 javnih razpisov, v okviru katerih bo na voljo več kot 450 milijonov evrov, večina razpisov pa bo namenjenih prav malim in srednje velikim podjetjem.
Malim in srednje velikim podjetjem so na voljo tudi povratni viri financiranja, kot so garancije za posojila, subvencije obrestnih mer, mikroposojila in tvegan kapital, pa tudi nepovratni viri financiranja, kot so subvencije za start-up podjetja, internacionalizacijo in tehnološko razvojne projekte.

Predlogi, ki izhajajo iz izkušenj podjetij pri poslovanju in delovanju gospodarstva, so po ministrovih besedah pomembno vodilo vladi pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, oživitev malega gospodarstva, večjo konkurenčnost in zmanjšanje nepotrebnih obremenitev.

"Za izhod iz krize pa niso dovolj le ukrepi za oživitev gospodarstva. Nujni so tudi ukrepi za konsolidacijo javnih financ," je poudaril minister.

Vlada po njegovih pojasnilih ni le povečala davčne obremenitve za podjetja, temveč gre tudi za določene davčne ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti, kot so davčne olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku na dohodke iz dejavnosti.

Spomnil je, da se je stopnja davka od dohodka pravnih oseb leta 2012 znižala z 20 na 18 odstotkov, letos pa na 17 odstotkov, ohranjajo se tudi davčne olajšave za splošne investicije in naložbe v raziskave in razvoj.

Postopno uvajanje novih davkov
"Pri uvedbi novih davčnih obremenitev se bomo trudili, da se bodo ukrepi izvedli čim prej, vendar postopno, s čimer želimo zagotoviti, da bi imele nove obremenitve čim manjši mogoči negativni vpliv na podjetja," je dejal minister.

Vlada si bo po njegovih besedah še najprej prizadevala podpirati primerne načine reševanja oz. razvojnega prestrukturiranja podjetij v težavah. "Skrb za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih zaposlitev je naša temeljna naloga," je dodal.

Kot je zbranim na vrhu malega gospodarstva še dejal Stepišnik, se vlada zaveda, da se slovensko gospodarstvo spopada s številnimi obremenitvami in ovirami, zato bodo storili vse, da ustvarijo primerno podlago za učinkovito delovanje in učinkovito podporno okolje.

Hribar Milič: Manjka nam konsistenca
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je dejal, da Sloveniji manjkajo predvsem konsistentna strategija razvoja, ki bo vključevala razvoj kompetenc in kadrov, razvoj regulativnega okolja ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja in internacionalizacije. Po njegovem mnenju je bilo nujno, da "smo se odločili in sprejeli določene spremembe v državi, ki so dale pozitiven signal mednarodnemu poslovnemu okolju, začenši z reformo trga dela, s katero v gospodarstvu sicer nismo zadovoljni, ampak vseeno je bil to pomemben premik".

"Pokojninska reforma, tudi javna poraba, zdaj privatizacija, ustavne spremembe in sanacija bank - to vse je nujni pogoj, da začnemo novo razvojno paradigmo, graditi na konkurenčnosti, tudi ambicioznosti, predvsem pa na transparentnosti poslovanja v Sloveniji," je še uvodoma na vrhu malega gospodarstva dejal prvi mož GZS-ja.