V Gospodarski zbornici Slovenije zato dan pred napovedano obravnavo predloga novele zakona na vladi koalicijo vse politične stranke in stroko pozivajo k zavrnitvi predloga. Prepričani so, da bi novela zakona, kot jo predlaga minister za zdravje Tomaž Gantar, zdravstveno finančno luknjo polnil na račun zavarovancev in gospodarstva, ki so zaradi krize že tako ali tako izjemno obremenjeni.

Predlog je zanje še toliko bolj nesprejemljiv, ker naj bi obremenil prihodke, ki nimajo nikakršne zveze z zdravstvenim zavarovanjem, kot so dividende in najemnine, še pravijo. Gantarju očitajo, da ne ponuja nikakršnih rešitev za odpravo ključnih težav v zdravstvu, kot so anomalije pri plačah, zaradi različne obremenjenosti zdravnikov, pri javnih naročilih, organiziranosti zdravstvene mreže, ločitvi javnega zdravstva od zasebnega itn.

"Neodgovorno do zavarovancev"
"Takšno ravnanje ministra za zdravje je še zlasti neodgovorno do zavarovancev, to je zdajšnjih in potencialnih pacientov, in drugih, ki plačujemo prispevke v zdravstveno blagajno. Prav zavarovanci bi morali biti ministrova prva skrb. Zato je takšne predloge nujno treba ustaviti," še menijo v GZS-ju.

Od politike zahtevajo odpravo anomalij v zdravstvenem sistemu in resno pripravljeno reformo zdravstva.

ZSSS: Logika GZS-ja je, naj zdravstveni sistem crkne, potem pa gremo v reforme
Na to pripombo GZS-ja so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so zapisali: "Logika za temi besedami je torej naslednja: pustimo, da zdravstveni sistem crkne, potem pa gremo v reforme."

"V vsakem primeru pa 'seveda' brez kakršnih koli posegov v 'dodatne obremenitve' gospodarstva. Tega istega gospodarstva, katerega znesek neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je bil konec leta 2012 po uradnih podatkih Davčne uprave RS več kot 175 milijonov evrov," je v imenu ZSSS-ja zapisal Goran Lukič.

Noveli zakona nasprotujejo tudi obrtniki
Oglasili so se tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki nasprotujejo predvsem dvigu osnove za obračun zdravstvenih prispevkov na 65 odstotkov povprečne letne bruto plače za samostojne podjetnike. "Malo gospodarstvo je na robu preživetja, zato je sprejetje takšnega zakona popolnoma nesprejemljivo," opozarjajo. Zdenka Bedekovič še poudarja: "Posledice takšnega dviga prispevkov bodo odpuščanje zaposlenih, stečaji podjetij in vse večja socialna stiska. Dodatnih obremenitev obrtniki in podjetniki namreč ne prenesejo več."

V OZS-ju še poudarjajo, da se javnost pogosto zavaja s podatki, da samostojni podjetniki plačujejo zdravstvene prispevke zgolj v višini 105,40 evra mesečno, "kar ne drži", saj, kot pravijo, v preostalih sedmih zavarovalnih razredih plačujejo precej več. "Za mesec avgust, denimo, je moral podjetnik, ki je bil uvrščen v peti zavarovalni razred, plačati 301,71 evra, v osmem razredu pa celo 482,73 evra. Znesek prispevka se namreč spreminja glede na višino povprečne bruto plače, ki jo objavlja Statistični urad RS," so zapisali v sporočilu za javnost.