Gantar je po pogovorih pojasnil, da bodo počakali še nekaj dni z odločitvijo o vprašanjih, ki so še odprta. Ministrstvo je po njegovih besedah pripravljeno predlog zakona tudi nekoliko spremeniti, če bo dogovor mogoč. Tudi če bo finančni izkupiček novele manjši, kot je zdaj predvideno, nameravajo kmalu poslati intervencijski zakon v vladno obravnavo.
Zadnji predlog ministrstva predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila z zdajšnjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb.
Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.

Če bi iz predloga zakona črtali ukrepa plačevanja prispevka na dividende in najemnine, bi bil izkupiček po Gantarjevih besedah bistveno manjši, končna številka pa bo odvisna od izpogajanega.

Rezerve so, a bodo še premislili
Poslanka DL-ja Kristina Valenčič pa je znova opozorila, da so proti dodatnemu obremenjevanju gospodarstva. Po njenem mnenju lahko v prihodnjih dneh še najdejo kakšne kompromisne rešitve.

Valenčičeva trdi, da so še vedno kategorije, ki niso ustrezno obremenjene s plačevanjem prispevkov (na primer kmetje in študenti), vendar pa posegi v to ureditev presegajo intervencijski zakon. Tako bodo do konca tedna sporočili ministrstvu, kaj je za DL sprejemljivo.