Na spletni strani NIJZ-ja so objavili, da v naravi lahko najdemo neustrezno odvržene različne azbestne odpadke, kot so odslužena strešna kritina, gradbeni odpadki z azbestnimi tesnilnimi masami, smolami, lepili, azbestne opeke, azbestni betoni, ostanki azbestno cementnih vodovodnih in kanalizacijskih cevi, talne obloge z azbestno izolacijo, plošče vinaz, različni izolacijski materiali, tesnila, paste, kiti, fasadne plošče in stropne azbestne obloge.

Na divjih odlagališčih se najpogosteje komunalni odpadki mešajo z azbestnimi, zato je, kot poudarjajo na inštitutu za javno zdravje, treba najprej odstraniti azbestne, šele potem ostale odpadke.

"Če med čistilno akcijo naletite na azbestne odpadke, jih nikakor ne odstranjujte sami, temveč o tem obvestite organizatorja čistilne akcije in odstranjevanje prepustite osebam, ki so za to usposobljene in opremljene," so opozorili na NIJZ-ju. S temi odpadki je namreč treba ravnati previdno, obvezna pa je tudi uporaba osebne varovalne opreme. Inštitut opozarja, naj otroci ne pobirajo azbestnih odpadkov, niti naj ne bodo prisotni ob njihovem pobiranju.

Kako ravnati in se zavarovati ob čiščenju?

Osebna varovalna oprema zajema varovalno delovno obleko s pokrivalom za enkratno uporabo, delovne gumijaste rokavice, gumijaste škornje brez vezalk, obrazno polmasko s filtrom P2 ali P3 za varovanje dihal ter čelado in varovalni pas/vrv v primeru dela na višini.

Na NIJZ-ju glede odstranjevanja takih odpadkov med drugim svetujejo, da se za zmanjšanje oz. preprečevanje prašenja azbestno-cementni odpadki omočijo oz. poškropijo z vodo, z odpadki pa je treba ravnati previdno, da se ne drobijo, lomijo in luščijo. Azbestne odpadke je treba previdno polagati v posebne predpisane vreče ali oviti s folijo ter jih neprepustno zapreti ali zalepiti in označiti z napisom "azbestni odpadek". Takšne odpadke je treba oddati na pooblaščeno odlagališče, med delom pa naj se ne kadi ter uživa hrane ali pijače. Prav tako je pomembno, da se po opravljenem delu osebnovarovalna oprema pravilno in previdno sleče, medtem ko je masko za zaščito dihal treba odstraniti nazadnje.

Azbestnih vlaken s prostim očesom ne vidimo

Azbestna vlakna so mikroskopsko majhna in lahka, v zraku lebdijo in so neuničljiva, s prostim očesom pa jih ne vidimo, ne vohamo in ne čutimo med vdihavanjem. Takšna vlakna so rakotvorna, predvsem njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje. Pri vdihu zaidejo globoko v pljuča, kjer lahko ostanejo več let, preden povzročijo različne bolezni pljuč. Od izpostavljenosti azbestu do morebitnega pojava bolezni lahko preteče več let (od 10 do 40), znaki bolezni se pokažejo pozno in so neznačilni (kašelj, zadihanost, hripavost ...), navajajo na inštitutu.

Na NIJZ-ju ob tem pozivajo vse, ki bi v naravi odkrili odložene azbestne plošče ali z njimi nasute poti, kolovoze, da o tem obvestijo Inšpektorat RS za okolje in prostor.