V vladni koaliciji vseskozi poudarjajo, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme, ki prinaša še številne druge pomembne rešitve. Popoldansko delo se je v zadnjih letih močno razširilo, hkrati pa bolniki čakajo vse dlje. Glede na predlog novele bi tako javnim zdravstvenim delavcem onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju.

Poslanci koalicijskih strank Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice so v predlog na seji matičnega odbora za zdravstvo vnesli več sprememb. Večina je bila redakcijskih, so pa med drugim tudi za koncesionarje predvideli neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Poslanci koalicije so namreč prepričani, da se morajo presežki vrniti v dejavnost.

Minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta koalicijske poslance v dopisu v ponedeljek pozvala k ponovni proučitvi tega določila, ki bi koncesionarjem onemogočilo prosto razpolaganje s presežki. Ministra Boštjančiča namreč skrbi učinkovitost dela. "Če ima en koncesionar dobiček za iste storitve kot nekdo drug, to prej kaže na to, da učinkoviteje opravlja svojo dejavnost, tako da me je izrazito strah, da bi se dobički skrivali," je pojasnil.

Ministrica za zdravje Prevolnik Rupel je sicer pred razpravo na seji DZ-ja poudarila, da predlog novele predstavlja enega temeljnih zdravstvenih zakonov. "Ocenjujemo, da je sprejetje tega zakona nujno za ohranitev javne mreže in njeno urejeno ter učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njegovi zakonski okviri ne zadoščajo več," je poudarila.

Glede vseh predvidenih ukrepov tudi v koaliciji niso povsem enotni

Tudi v razpravi v DZ-ju je bilo največ nasprotujočih si stališč med drugim slišati o določilu, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. S stališčem finančnega ministra in zdravstvene ministrice se je med drugimi v razpravi v DZ-ju strinjal tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič. "Koncesionarje imamo tudi med lekarnarji, veterinarji, nekaterimi vrtci, nekaterimi domovi za starejše, notarji, pa tudi servisi za tehnične preglede motornih vozil. Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček," je vprašal.

Poslanka Svobode Lucija Tacer pa je pojasnila, da koncesionarji v zdravstvu in v lekarniški dejavnosti niso primerljivi, saj drugi nimajo možnosti opravljanja dejavnosti kot zasebniki. Glede očitkov o potencialni neustavnosti določila pa je poudarila, da so člen obrazložili na osmih straneh in nanizali argumente v korist neprofitnosti koncesionarjev.

Poslanec Svobode Uroš Brežan je spomnil na dogajanje v Tolminu, kjer imajo težave z zagotavljanjem nujne medicinske pomoči. "Zdi se mi, da bi morali vedno in vsi imeti pred sabo tisto, kar ta sistem zagotavlja, se pravi zdravje ljudi. In s tega vidika imam pri današnji razpravi in pri tem zakonu na koncu samo en velik vprašaj," je dejal.

Sorodna novica Boštjančič in Prevolnik Rupel pozivata k premisleku glede neprofitnega poslovanja koncesionarjev

V opozicijskih strankah SDS in NSi predlogu novele nasprotujejo. Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je dejala, da je predlog novele, ki ga je označila za popolnoma ideološkega, nehala brati, ko so bili vloženi že tretji popravki dopolnil, kar je označila za absurd. Po njenem mnenju v zdravstvu glavna težava ni "dvoživkarstvo", ampak neracionalna poraba denarja in netransparentno oziroma slabo vodenje javnih zdravstvenih zavodov. "Ukinjate oziroma rušite še tisto, kar drži določene zdravnike, da delajo v javnem sektorju," je očitala koaliciji. Posledice bodo vidne čez leto dni ali pozneje, ko bo na oblasti druga vlada, trenutna pa ne bo prevzela odgovornosti, je dodala.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic pa je med drugim opozorila, da bi predlog čakalne dobe še podaljšal. Komentirala je tudi pismo ministrov in izrazila začudenje, da je zdravstvena ministrica prisotna na seji. "Pričakujem, da če si kot minister povožen od lastne poslanske skupine, da odstopiš," je dejala. Ob tem je napovedala podporo predlogu dopolnila, ki so ga vložili poslanci SD-ja.

V SD-ju želijo namreč med izvajalci javne zdravstvene službe ohraniti tudi zavode, katerih država ni neposredni ustanovitelj, je povedal poslanec Predrag Baković. Tako bi v javno zdravstveno mrežo vključili tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma, ki je v lasti državnih Slovenskih železnic. V SD-ju predlog novele sicer podpirajo. Opozorila o odhodih zdravnikov v zasebništvo so podcenjujoča, je dejala poslanka Meira Hot. Zdravniki so osebe z empatijo in humanostjo, zato pa imajo še toliko večjo družbeno odgovornost. "Ne bi se smelo vse gledati skozi profit in dobiček, ampak skozi, kot so lepo povedali, bolnika," je dejala.

Predlog novele podpirajo tudi v Levici. Razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva in krepitev javnega zdravstvenega sistema je zanje namreč ključna, je poudarila poslanka Nataša Sukič. "V oči zelo bode preobrazba zdravniških cehovskih organizacij iz nekdaj strokovnih združenj v praktično enoznačna lobistična združenja," je povedala.

Zdravniške organizacije napovedujejo ustavno presojo zakona

Predlogu novele sicer močno nasprotujejo zdravniške organizacije in opozicija, ki opozarjajo pred škodljivimi posledicami in odhodi zdravnikov v zasebništvo in že napovedujejo tudi ustavno presojo. Ministrica Prevolnik Rupel, ki sicer pričakuje zanihanje sistema, ob tem miri. "Iskreno upam, da bomo zdravnikom dali dolgo prehodno obdobje, tudi direktorjem, da bodo v tem času lahko uredili soglasja in razmere, preden bo ta določba začela veljati," je dejala.

Ob obravnavi predloga v DZ-ju so se z javnim pismom sicer znova oglasili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki opozarjajo, da gre za predlog sprememb zakona, ki zdravstva ne rešuje, ampak ga razkraja. Vse poslanke in poslance zato pozivajo, naj glasujejo proti predlogu sprememb zakona, ki bo po njihovi oceni še dodatno poslabšal dostopnost do zdravstvene oskrbe, spodbudil odhode kadra iz javnega sektorja in oslabil temelje javnega zdravstvenega sistema.

Posebno skrb vzbujajoče je po mnenju Fidesa to, da se o vsebini predloga sprememb zakona ne strinjajo niti v sami vladi. "Čas je za prave, strokovne in odgovorne rešitve, ne za politična tveganja, ki jih ne podpira niti lastna vlada," so dodali.

Predlog za ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo

Na poslanskih klopeh bosta tudi vladni predlog novele zakona o zdravilih in predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga v DZ vložili v stranki SDS. Prva od novel bi uskladila zakonodajo s pravom EU-ja, zagotovila podlago za financiranje in preskrbo z zdravili v izjemnih razmerah in uredila področje uradnih nadzorov kakovosti učinkovin za varovanje javnega zdravja.

Z drugo od omenjenih novel pa v SDS-u predlagajo ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo. S tem naj bi, kot pravijo, zagotovili boljši gmotni in socialni položaj ljudi in preprečili dodatno obremenitev gospodarstva.

Predvideno je namreč, da začnejo tako zaposleni kot delodajalci s 1. julijem vplačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo v vrednosti enega odstotka bruto plače oziroma neto pokojnine. Ob tem se pojavljajo opozorila, da bo takrat zakon še vedno mrtva črka na papirju in da nekaterih storitev še ne bo in da bi zato morali prispevek zamakniti ali vsaj znižati.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da brez javnega financiranja brezplačne dolgotrajne oskrbe ne more biti.