Poslanci odbora DZ-ja za zdravstvo so 13. marca vladnemu predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil zdravstvo, prižgali zeleno luč. Sprejeli so tudi številna dopolnila k predlogu, ki so jih vložili koalicijski poslanci. Spremenjen predlog tako tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost, in sicer pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. V četrtek bodo poslanci o dopolnjenem in spremenjenem predlogu novele razpravljali na seji DZ-ja.

Na ministrstvu za finance menijo, da bi administrativno omejevanje poslovanja koncesionarjev, kot je predvideno na podlagi sprejetega dopolnila, imelo negativen vpliv na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže. "Koncesionarji kot pomemben del javne zdravstvene mreže dokazujejo, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo bolj racionalno in stroškovno učinkovito," sta v dopisu zapisala finančni minister Klemen Boštjančič in zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Dopis sta v ponedeljek poslala predsednici odbora DZ-ja za zdravstvo Tamari Kozlovič (Svoboda), prejeli pa naj bi ga tudi v poslanskih skupinah SD-ja in Levice.

Morebitna bojazen, da bi koncesionarji presežke iz javne dejavnosti prelivali v tržno oziroma samoplačniško dejavnost, je po oceni ministrov odveč. Predlog zakona namreč jasno določa način delitve splošnih stroškov pri koncesionarjih, za nadzor nad ustreznostjo pa bo pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima vpogled v poslovanje tako javnih zavodov kot tudi koncesionarjev. Prav tako bodo morali koncesionarji vsako leto do 31. marca ministrstvu za zdravje posredovati podatke o poslovanju in v njih ločeno prikazati prihodke in odhodke iz koncesijske dejavnosti.

Po besedah ministrov obstaja bojazen, da predlagana rešitev ne bo dosegla namena predlagateljev, saj se bodo koncesionarji tem pravilom lahko prilagodili. Prek transfernih ali nabavnih cen bi lahko zmanjševali morebitne presežke, posledično ne bi prikazovali dobička, v tem primeru pa država ne bi prejela davka od dohodka pravnih oseb.

Ministra: Javni zdravstveni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje

Lahko se zgodi, da bo razvoj dejavnosti zastal oziroma se bo upočasnil, saj koncesionarji zaradi nepridobitnega statusa izvajanja zdravstvenih storitev ne bi mogli akumulirati presežkov. Prav tako se zaradi predlaganih sprememb ne bodo znižali stroški zdravstvenih storitev, ravno nasprotno, sta prepričana ministra. "Menimo, da javni zdravstveni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje, kar bi omogočilo boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, odliv kadrov bo še vedno problem, ki se ga s takšnimi ukrepi ne da reševati," sta zapisala Boštjančič in Prevolnik Rupel.

Ob tem sta opozorila, da je o neprofitnosti koncesionarjev že dvakrat odločalo ustavno sodišče, ki je obakrat odločilo v korist koncesionarjem. Menita, da bi v primeru ponovne presoje ustavno sodišče težko odločilo drugače, saj so predlagane spremembe vsebinsko zelo podobne. "Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje," sta zapisala.

Minister za finance Boštjančič je v izjavi za medije ob robu odprtja soseske neprofitnih stanovanj v Novem mestu poudaril še, da cene za zdravstvene storitve, ki jih izvajajo javni zavodi in koncesionarji, določa ZZZS. Prenova sistema za določanje cen po njegovih besedah poteka že več kot eno leto. "Verjamem, da je to pravi naslov, kjer se določa cena storitev," je poudaril. Boštjančič je sicer po pisanju časopisa Večer, ki je prvi poročal o dopisu ministrov, pomisleke glede posega v dobičke koncesionarjev izražal že pretekli teden za zaprtimi vrati koalicijskega vrha.

V Svobodi in Levici vztrajajo pri določilu, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev

"Poziv ministrov razumemo, o različnih vidikih smo se poslanci koalicije tudi temeljito pogovorili, jih pretehtali in na koncu sprejeli odločitev, ki smo jo potrdili s pripravo in sprejetjem amandmaja na odboru. V poslanski skupini Svobode svoje odločitve oziroma stališča ne nameravamo spreminjati," je za STA poudarila Kozlovič.

Prepričani so namreč, da lahko tako najučinkoviteje uresničijo skupni cilj – zaščititi in okrepiti javno zdravstvo, ki v središče ne postavlja dobičkov posameznikov, temveč skrb za pacienta vse dni v letu, vsak dan v tednu in 24 ur na dan, ne glede na njegov socialni položaj. "Na to sta ne nazadnje v svojih ločenih mnenjih v preteklosti opozorili tudi dve ustavni sodnici," je še navedla Kozlovič.

V Levici so poudarili, da razumejo pomisleke ministrstev, a da je argumentacija za namensko porabo presežka prihodkov nad odhodki, ki ga imajo koncesionarji iz naslova opravljanja javne službe, drugačna, kot je bila v preteklosti. V predlogu novele je obrazloženo, kako se koncesije v zdravstvu razlikujejo od koncesij na področju gospodarstva in zakaj je neprofitnost upravičena in v osnovi celo nujna, so navedli.

Dodali so, da je v dopisu napačno navedeno, da koncesionarji delajo presežek prihodkov nad odhodki zaradi večje racionalnosti in stroškovne učinkovitosti. Koncesionarji se po navedbah Levice v svojem delu usmerjajo na tista področja zdravstvene dejavnosti, v katerih je plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s stroški opravljenih storitev največje. Javni zavodi pa te izbire nimajo.

Prav tako namen zdravstvene dejavnosti po mnenju Levice ni pridobivanje dobička za lastnike zasebnih podjetij ali pa iz dobička pravnih oseb proizvajati prilive za proračun. Namen zdravstvene dejavnosti je izključno zagotavljanje zdravstvene oskrbe prebivalstvu, ne pa ustvarjanje dobička, so še sporočili iz Levice.

Začudenje v SD-ju

Poslance SD-ja preseneča časovna umestitev dopisa ministrov. Koalicijski poslanci so namreč dopolnila k predlogu novele, med katerimi je bila tudi omenjena določba o neprofitnosti koncesionarjev, v DZ-ju vložili 5. marca. Sprejeti pa so bili na seji odbora za zdravstvo 13. marca. Presenečenje ministrov se poslancem SD-ja zdi nenavadno, saj so se dopolnila tako kot sicer usklajevala med poslanskimi skupinami in pristojnim ministrstvom.

"Ker vlada glede na svoj poslovnik daje soglasje k amandmajem poslanskih skupin, se čudimo, da sta ministrica in minister izbrala ta način komunikacije, saj sta bila po našem vedenju že nekaj časa seznanjena z vsebino, pri nastajanju katere sta sodelovali tudi ministrstvi, ki ju vodita," so poudarili poslanci SD-ja.

Na vprašanje, ali bodo sledili pozivu ministrov in znova opravili premislek, so odgovorili, da so ga že opravili in ga bodo po potrebi opravili še s koalicijskimi partnerji. Že na ponedeljkovem koalicijskem usklajevanju v DZ-ju so znova preverili, ali med njimi obstajajo pomisleki in ocena, da je treba rešitve korigirati. Tega niso zaznali.

"Koalicijsko usklajevanje sicer ni več predvideno, je pa seveda še mogoče. Ker so zakonske spremembe obsežne, opozarjamo tudi, da bo tretja obravnava zakona opravljena ločeno. Zato dodatna koalicijska usklajevanja pred dokončno obravnavo zakona niso izključena," so še pojasnili poslanci SD-ja.