Meni, da se s takšno odločitvijo povzroča škoda slovenskemu bolniku, hkrati pa podpira, da "se bodo nekateri bogatejši, premožnejši zdravili na račun revnejših". "Očitno so pri nekaterih interesne skupine pomembnejše kot pa dobrobit vseh," je dodal.

Na torkovem sestanku med Gantarjem in predstavniki DL-ja, na katerem so skušali poiskati kompromise glede odprtih vprašanj v intervencijskem zakonu, so se namreč dogovorili, da bodo stvari premislili in da bo DL do konca tedna ministru sporočil odločitev, ali bodo takšen zakon podprli ali ne.

Zgodovina se ponavlja
Gantar je danes pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerem bodo med drugim govorili o stanju v zdravstvu, dejal, da se zgodovina očitno ponavlja. Znova je poudaril, da je namen zakona povečati solidarnost pri vplačevanju prispevkov.

Predvidoma v prihodnjem tednu bo ministrstvo poslalo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. t. i. intervencijski zakon v vladno obravnavo. Mudi se jim namreč s prenosom evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar intervencijski zakon tudi zajema.

Dvigniti stopnjo s 105 na 132 evrov
Zadnji predlog ministrstva sicer predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila z zdajšnjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.

Preverjen recept - še več davkov
DL pa se ne strinja z uvedbe prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje na dividende in prihodke od najemnin ter z dvigom prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Predvidoma bodo zdaj v parlamentarno razpravo poslali tiste določbe zakona, ki so usklajene tudi z DL-jem.
"Narediti je treba vse za preprečitev črtanja pravic za zavarovance," je pred sejo ESS-ja ocenil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. V nasprotju z DL-jem v največji sindikalni centrali podpirajo ukrepe, predvidene z intervencijskim zakonom, in sistemske ukrepe.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin pa je pred sejo ocenil, da krčenja pravic ne bo, ker zavarovanci tega ne bodo dovolili. A če bo denarja vedno manj - v prihodnjem letu pričakuje 140 milijonov evrov minusa -, se lahko zgodi tudi to. Po njegovih navedbah bodo sicer najprej na udaru izvajalci zdravstvenih storitev.

Fakin zato predlaga sprejetje intervencijskega zakona in ukrepe za stabilno poslovanje javnih zavodov. Prav tako meni, da bi morali očistiti košarico zdravstvenih pravic vseh storitev, ki tja ne sodijo. Med možnostmi je navedel tudi uvedbo trošarin na sladke pijače ter višje trošarine na cigarete. "Ukrepov je dovolj, politična volja je tista, ki je v napoto," je dejal.