Bolnišnice, ki dobaviteljem zdravil in opreme dolgujejo skoraj 59 milijonov evrov, bodo iz državne zakladnice lahko prejele premostitvena likvidnostna posojila. Z njimi bodo lahko do konca septembra poplačale dolgove dobaviteljem, ki jim v nasprotnem grozijo z izvršbami, so opozorili na tiskovni konferenci ministrstva za zdravje.

Deset milijonov minusa v prvem polletju
Od 26 bolnišnic jih je v prvem polletju 2013 kar 18 poslovalo s primanjkljajem za dobrih desetih milijonov. Največje primanjkljaje imajo v bolnišnicah Sežana, Vojnik, Brežice, Trbovlje, Ptuj, Izola in Jesenice. Prihodki bolnišnic so se znižali v povprečju za slabih pet odstotkov, predvsem zaradi dvakratnega znižanja cene zdravstvenih storitev po tri odstotke.
Kdo se bo zadolževal?
Namero po zadolževanju je za zdaj izkazalo devet bolnišnic: Murska Sobota, Slovenj Gradec, Izola, Jesenice, Ptuj, Sežana, Topolšica, Novo mesto in Center za zdravljenje otrok Šentvid pri Stični in Novo mesto. V 12 mesecih bo na voljo 19 milijonov evrov po obrestni meri 1,7 ali 1,8 odstotka, pogoji za premostitveno posojilo pa bodo natančen poslovni načrt, ukrepi za racionalno poslovanje in pripravljen načrt odplačevanja posojila - za vsak mesec posebej.

Nekatere bolnišnice spravile denar v komercialne banke?
»Tistim, ki se varčevalnega načrta ne bodo držali, ne moremo zagotoviti izplačila plač. Tokrat morajo bolnišnice položaj vzeti zares, čeprav že 15 let poslušajo o potrebi po varčevanju v zdravstvu,« je dejal minister Gantar in hkrati pripomnil, da se vse bolnišnice ne bodo prijavile za posojilo, ker poslovanje z zakladnico terja popolno preglednost. Javna skrivnost je namreč, da naj bi imele nekatere bolnišnice prosta likvidnostna sredstva spravljena v komercialnih bankah, a ministrstvo za zdravje o tem nima podatkov.
Trdoživi monopoli v zdravstvu
Prav tako nekateri niso dejansko posegli v racionalizacijo poslovanja. Na področju postavitve cene zdravil za bolnišnice so monopoli, ki jih težko premagamo, zaradi tega vsa leta ni bila sprejeta ustrezna zakonodaja, je še dodal minister Gantar.
Na opozorila zdravstvene zavarovalnice, da bo zdravstvena blagajna kmalu popolnoma prazna, Gantar odgovarja, da je »ZZZS edini, ki bo preživel«, saj se zaradi evropske ureditve iz Pakta stabilnosti vsi dolgovi zdravstvene blagajne prenašajo na izvajalce zdravstvenih storitev. »Zavod je blagajna. Manj dobi, manj razporedi naprej« je mehanizem razložil Gantar.

Težav ne bo rešil niti intervencijski zakon
Ugotovil je tudi, da niti intervencijski zakon, ki ga bodo v koaliciji obravnavali naslednji teden, ne rešuje vprašanja prazne zdravstvene blagajne. »Smo na točki, ko je treba zagotoviti dodatna sredstva - 1.800 evrov na prebivalca, kolikor imamo zdaj, ni dovolj. Želimo si, da bi dodatno zdravstveno zavarovanje postalo obvezno. Druga možnost je komercializacija zavarovanj, glede česar pa v družbi ni soglasja,« je dejal Gantar.
Zakon o javnih naročilih lahko izigrava, kdor hoče
Dejal je tudi, da zakon o javnem naročanju – kjer bi se lahko dosegli veliki varčevalni učinki – »lahko izigrava, kdor hoče«. »Če bi nadzorniki opravili svoje delo, marsikje ne bi prišlo do nepravilnosti. Pogosto so zadeve v zdravstvu skregane z zdravo pametjo. Mogoče pa bo kak predstojnik odstopil,« je minister Gantar izzval vodstva bolnišnic.