Tako je po navedbah Miliča spodbudno, da je slovensko gospodarstvo na področju izvoza zelo dejavno, saj Slovenija na prebivalca izvozi kar štirikrat več kot Grčija. Dodatne spodbude za gospodarstvo pa vidi v debirokratizaciji, porabo evropskih sredstev in privabljanju tujih naložb.

Toda zanje je treba čim prej ukrepati, svari Milič: "Če se bomo še naprej ubadali z veliko nekredibilnostjo in nizko bonitetno oceno, pa lahko pričakujemo precejšen padec bruto domačega proizvoda." Milič je namreč prepričan, da bodo dodatni pritiski, ki vodijo v zmanjšanje konkurenčnosti, privedli do znižanja gospodarske rasti.

Zato je po njegovem mnenju treba odpraviti birokratske ovire, podpreti turizem in izvozne dejavnosti, pripraviti razvojni program za mala gospodarstva ter povečati dejavnosti za privabljanje tujih naložb. Za gospodarsko okrevanje pa je po Miličevem mnenju potrebna tudi čimprejšnja sanacija bančnega sistema.

Temu pritrjuje tudi viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan, ki je prepričan, da bi moral postopek prenosa slabih terjatev potekati hitreje. Obenem pa je Fabijan prepričan, da bo, tako kot v ZDA, tudi v Evropi potekalo krčenje bank: "Banke se sicer skušajo rešiti, ampak dejstvo je, da je bank v Sloveniji preveč in da vse ne bodo preživele."

Po Fabijanovem mnenju smo v Sloveniji porabili preveč časa za zavlačevanje z ukrepi, zdaj pa bo treba ključne ukrepe sprejeti v zelo kratkem času. Kljub temu je tudi Fabijan optimističen, da lahko gospodarstvo ob hitrem ukrepanju tudi znova zaživi.