Tokratna Tarča je predstavila primerjave med obdavčitvami posameznih sklopov nepremičnin, novinarji Tarče so na terenu obiskali kmeta na Dolenjskem, upokojenko v Ljubljani in župnika v Starem trgu pri Ložu. Raziskava finskega sistema je pokazala, da imajo tudi tam davek na sakralne objekte.

V pogovoru v studiu so sodelovali: Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Darko Končan, strokovna skupina za pripravo zakona, Karel Erjavec, predsednik DeSUS-a, Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov, Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca in Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem zveznem ministrstvu za finance. Oddajo je vodil Igor E. Bergant.

Minister Erjavec proti davku
Kot prvi je spregovoril Erjavec. Čeprav je njegova stranka DeSUS v vladi in čeprav na nepremičninskem davku temelji tudi - že sprejeti - vladni proračun za prihodnje leto, je bil jasno proti uvedbi davka na nepremičnine. Če bo besedilo tudi v parlamentarni obravnavi obstalo takšno, kot je bilo sprejeto na vladi, ga DeSUS ne bo podprl, je napovedal. Poudaril je sicer, da bodo o tem "še pravočasno" odločali organi stranke.

Erjavec se čudi, da vlada tokratne seje ni prestavila in jo je "pod nujno" izvedla, čeprav je bil on na obisku v tujini. "To je bilo zato, da ne bi bil jaz prisoten, ker bi imel pripombe," je zatrdil.
Nepremičninski davek bo prizadel široke skupine ljudi, ne le tistih 46.000 upokojencev, ki so na robu preživetja (in so v zakonu dobili olajšavo), temveč še 250.000 tistih, ki prejemajo 450 evrov pokojnine mesečno in davka ne bi zmogli, je pojasnil svoje stališče. Ti imajo namreč stanovanja, pridobljena po Jazbinškovem zakonu, ali pa so si domovanja zgradili sami.

Voditelj oddaje ga je spomnil na lastne besede, da DeSUS davka ne bo podprl, če ga ne bo podprla Zveza društev upokojencev Slovenije. V živo pa je za Tarčo predstavnik ZDUS-a potrdil: društvo zakon podpira, Erjavec pa je kljub temu vztrajal pri stališču.

Kmetje proti zakonu
Proti zakonu so tudi kmetje, je potrdil Žveglič, ker ve, "kaj kmetijstvo prenese". Mogoče se komu zdi pravično, da plačujejo kmetje za nepremične tak davek kot preostalo gospodarstvo, je ocenil, sam pa ni tako prepričan o tem. Postavil je "protiprimer": naj se oceni, kolikšen delež v bruto dohodku od nepremičnine predstavlja davek za kmeta in koliko se isti davek zažre v dohodek recimo Krke, potem pa spet oceni pravičnost.

Boljšo rešitev vidi v avstrijski ureditvi: tam naredijo enotno oceno določenega gospodarstva (zemlja, objekti na njej, premičnine) in na to dogovorijo določen odstotek davka in plačajo. Pri nas pa obdavčimo pretirano in za nameček ureditev spreminjamo z danes na jutri, je zatrdil Žveglič.

GZS: To je kaplja čez rob
Novkovič je opozoril, da je že zdaj gospodarstvo čezmerno obremenjeno, novi davek pa bo kaplja čez rob. V krizi je Slovenija izgubila 90.000 delovnih mest in velik del še obstoječih je nizko plačanih ter nizko produktivnih, zato je vsak dodaten evro bremena "huda hazardna igra", je zatrdil.

"Interesne skupine očitno lahko dosežejo vse, nikogar pa ne zanima, kdo bo čez pet let plačal za pokojnine," je bil oster predstavnik GZS-ja.
Sekretarka: Vsi so proti, dobro
Vraničarjeva je izpostavila dejstvo, da so "vsi proti" zakonu - kar je po njenem mnenju kazalnik tega, da je dober. Poudarila je še, da je davčno posojilo - rešitev v zakonu, ki vir za poplačilo davka išče v dediščini po pokojnem - prostovoljna oblika poplačila. Kdor pa zazna, da bi ga poplačilo davka ogrozilo v preživetju, lahko prosi za odlog ali obročno poplačilo, je dodala.