V zbornici namreč menijo, da je treba nujno rešiti preostala gradbena podjetja, ki so sposobna rasti.

Realna spoznanja
V zbornici pravijo, da bi bilo pametno, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno. "To bi bil odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo," pravijo.

Za razrešitev težav slovenskega gradbeništva bo ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več, opozarjajo v zbornici in dodajajo, da novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami.

Novo podjetje - nov kanal za preusmerjanje denarja?
"Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo," so odločni v zbornici. To bi po njihovem mnenju pomenilo le nedopustno ponavljanje znanih, tudi kriminalnih zgodb.

Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega modela
"Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja," pišejo v zbornici.

Gradbeništvo padlo globoko
Kot navajajo, je posledično slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Navsezadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest.

Trajnostno gradbeništvo
Novo Primorje bi po prepričanju zbornice kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah - od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah.

V zbornici še poudarjajo, da bo navsezadnje tudi zaposlenim v gradbeni panogi treba zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi.

Kaj so spoznali Avstrijci?
V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. "Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU-ja," še navajajo v zbornici gradbeništva.

Da si želi vlada obuditi vsaj del Primorja, je pred dnevi razkril državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. O tem, kako čim bolj ohraniti znanje in izkušnje Primorja, so se po Mišičevih besedah že pogovarjali z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, bankami, stečajnim upraviteljem in s še nekaterimi drugimi na vladi ter se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh poskušali preiskati vse možnosti, kako to najbolj optimalno storiti.