V štirih letih je bilo v gospodarstvu izgubljenih 90.000 delovnih mest, zvišanje postavke minimalne plače jih je po oceni Umarja odneslo 18.000, BDP se znova krči za do 2,6 odstotka, opozarja šest gospodarskih zbornic.

V skupnem pismu vladi Alenke Bratušek sporočajo, da je načrtovano dodatno obdavčevanje "skrajno" nevarno. Ne le za gospodarstvo in delovna mesta, poudarjajo, temveč posledično tudi za financiranje javnih storitev in socialne varnosti.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager so tako pripravili skupen, alternativen predlog ukrepov, ki bi po njihovem mnenju Slovenijo lahko pripeljal iz krize.

Poudarili so, da so ukrepi medsebojno povezani in se jih ne sme obravnavati le deloma ali posamično. Vladi so ponudili strokovno pomoč pri konkretizaciji in pripravi uresničevanja predlogov. "Ne bomo pa se sestajali z vlado potem, ko bodo odločitve, ki nas zadevajo, že sprejete. Ne želimo in ne bomo pokritje za nepremišljeno ekonomsko politiko," so zapisali.
Sindikati: Kisik za gospodarstvo je larifari
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da je del zahtev v dokumentu Kisik za gospodarstvo škodljiv in da bi lahko imel katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Državljani pa bi v prihodnosti zato potrebovali "umetno dihanje", saj bi krizo še poglobili.

Po mnenju sindikalistov rdeča nit gradiva ni razvojna strategija gospodarstva, temveč le nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To po njihovem mnenju države ne more popeljati iz krize, temveč ravno nasprotno.

Izvršna sekretarka Andreja Poje je opozorila, da minimalna plača delavcu in njegovi družini že zdaj ne more zagotoviti dostojnega življenja. Ob tem se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami.

Izvršni sekretar Andrej Zorko je bil posebej zelo oster do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico, s čimer naj okrepili konkurenčnost gospodarstva. Po njegovih besedah je to le "larifari". Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.

Da je dokument pomanjkljiv, je menil tudi predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, saj manjkajo predlogi na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga tudi, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno. in da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesnopredelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je po njegovih besedah šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja.

Semolič je za konec meseca napovedal tudi alternativen dokument sindikatov ter dodal, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum.

Davčna razbremenitev gospodarstva
Predlagatelji so Kisik za gospodarstvo razdelili v štiri sklope. Kakršna koli nova davčna bremena - davki, prispevki ali trošarine - so povsem nesprejemljiva. Zdajšnjo višino obremenitve bi morali označiti kot najvišjo možno sploh, nato pa pripraviti načrt nižanja davkov.

Nepremičninski davek, zaradi česar je podjetje Akrapovič do preklica zamrznilo vsakršne nove naložbev Sloveniji, naj obdavči le tiste nepremičnine, ki doslej niso bile obdavčene ali pa so poslovno neaktivne, so pozvali.
Rešitev vidijo tudi v višji davčni kulturi. Želijo ostrejši nadzor nad prihodki posameznikov in podjetij ter hujše kazni za tiste, ki utajujejo davke in se ukvarjajo s sivo ekonomijo. Zahtevajo višje kazni za črnograditelje in višje takse za legalizacijo črnih gradenj.

Dvig konkurenčnosti in razvoj
V Sloveniji je konkurenčnost po mnenju gospodarstvenikov nizka, posledično pa tudi ni razvoja in ni gospodarske rasti. Najprej želijo uvedbo socialne kapice, ki bi navzgor omejila višino socialnih prispevkov za tiste kadre, ki so najbolj ustvarjalni in največ prispevajo k razvoju. Zdajšnja ureditev najboljše ljudi naganja v tujino, poudarjajo.

Ogorčeni so, ker birokratske ovire ustavljajo velike naložbe v Sloveniji. Zlasti so problem izjemno dolgi postopki, zato predlagajo 60-dnevni rok za molk organa. Če državni organ v dveh mesecih ne da soglasja ali razkrije vseh pogojev za njegovo pridobitev, naj se to šteje kot odobritev.

Šest zbornic je mnenja, da ima Slovenija zelo nestimulativno poslovno okolje, ki že samo po sebi odganja tuje vlagatelje. Zato pozivajo k poenostavitvi birokratskih postopkov in odpravi administrativnih ovir. Nujna je tudi učinkovita privatizacija, da sploh dokažemo verodostojnost, so dodali.

"Vlada jemlje sredstva za razvoj"
Nezadovoljni so, ker je vlada v rebalansu izrazito skrčila sredstva za podporo podjetništvu, spodbujanje tujih naložb ter tehnološkorazvojne projekte.

"Krčenje lastnih in posledično evropskih sredstev v višini prek 100 milijonov evrov za javne infrastrukturne investicije ter birokratski mlini, ki ne sprostijo sicer izvedljivih zasebnih infrastrukturnih investicij, bodo zavrli obljubljeno oživitev trga," piše v dokumentu.

Predlagajo uvedbo gospodarskega ombudsmana, ki bi s pomočjo posebne medresorske komisije pri predsednici vlade poskušal razreševati "kratke stike" med podjetji in birokracijo.

Strukturne reforme: zdravstvo
Delodajalci ostro nasprotujejo dvigu prispevkov za zdravstveno zavarovanje in dodatnim dvigom količine javnih sredstev, ki se stekajo v javni zdravstveni sistem. Ta naj poišče notranje rezerve, se prestrukturira in prilagodi, so pozvali. Še posebej so spomnili na "znane anomalije" v sistemu javnega naročanja.

"Denar sledi bolniku"
Zato predlagajo ostro ločitev javnega in zasebnega zdravstva, da bi se izognili "šušmarjenju" zdravstvenih delavcev na obeh straneh. Zbrana sredstva naj ustrezajo primerni košarici pravic, vse drugo pa naj zagotovijo prostovoljna zavarovanja in doplačila, s katerimi bodo po njihovem mnenju prispevali k bolj racionalnemu obnašanju uporabnikov. Uvedli bi sistem "denar sledi bolniku", s katerim bi bolnišnice medsebojno tekmovale za bolnike, ti pa bi med njimi svobodno izbirali.

Čeprav sta le pred približno pol leta začeli veljatii novi reformi trga dela in pokojninskega sistema, gospodarstveniki zatrjujejo, da sta bili le prvi korak. Po njihovem mnenju je nadaljnje nižanje stroškov dela nujno, prav tako prilagoditve pri tistih pridobljenih pravicah zaposlenih, ki v evropski sliki izstopajo. Med drugim omenjajo plačan odmor za malico, povračilo potnih stroškov itd.

"Nujna reforma sodstva"
Vlado pozivajo, naj poišče rešitve za zmanjšanje sodnih zaostankov, saj se, denimo, gospodarski spor na nemškem sodišču v povprečju reši v pol leta, na slovenskem pa so za to potrebna štiri leta (v povprečju). Prav tako je po njihovem mnenju nujna revizija sistema javnega naročanja, saj je ta po eni strani izjemno strog in se posledično v naročilih pojavljajo številne nesmislene zahteve ter velikokrat ponovljeni postopki zaradi pritožb; po drugi strani pa da omogoča številne anomalije.

"Politično" prestrukturiranje podjetij
Ponovili so še že znano zahtevo po čimprejšnji sanacij bank, da bodo te lahko spet opravljale svojo nalogo kreditiranja. Spomnili pa so še na drugo stran - prezadolženo gospodarstvo, ki potrebuje prestrukturiranje. Postopek mora biti povsem transparenten ter izločiti tržno neperspektivne programe, so zapisali. Posebej pa so poudarili, da mora biti selektivna državna pomoč podjetjem, izvedena samo na podlagi neodvisno potrjenega programa z jasno odgovornostjo državnih uradnikov, ne pa po političnih merilih.