Proračunski primanjkljaj se bo s tem zvišal za dobre pol milijarde na nekaj več kot milijardo in pol evrov. Poslanci so o rebalansu razpravljali kar enajst ur. Koalicija je vztrajala, da gre za prilagoditev nerealno načrtovanega proračuna prejšnje vlade. Medtem pa so v opoziciji prepričani, da je rebalans nerazvojno naravnan in pomeni odmik od zavez o znižanju javnofinančnega primanjkljaja.

Še pred glasovanjem pa so poslanci obravnavali predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za letošnje in prihodnje leto. Spremembe predvidevajo predvsem fleksibilnejšo ureditev povratnih sredstev, s katerimi bi pomagali malim in srednje velikim podjetjem, ki so v težavah. V rebalansu je zanje zagotovljenih 120 milijonov evrov. Po mnenju nekaterih koalicijskih poslancev je to pomemben korak k čimprejšnjemu gospodarskemu okrevanju.

Druga novost predloga pa je povečanje največjega mogočega obsega letošnjega zadolževanja za dodatnih 900 milijonov evrov. To se zdi še posebej problematično opozicijskim poslancem. V SDS-u so tako predlagali, da bi država najprej prenesla slabe terjatve na Družbo za upravljanje terjatev bank, medtem ko bi morebitne dokapitalizacije financirala iz kupnin ob umikanju države iz lastništev podjetij. Zadolževanje za nove dokapitalizacije skrbi tudi NSi.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pa je na te očitke odgovorila, da so se postopki prodaje šele začeli, zato ni mogoče pričakovati, da bodo še letos tudi sklenjeni.

Višje sodne takse
DZ je izglasoval tudi zakon o višjih sodnih taksah. Dvig sodnih taks je del ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov, kot jih predvideva rebalans proračuna. S predlagano novelo se bodo najbolj dvignile takse v postopkih izvršbe, novela pa na novo uvaja tudi sodno takso pri individualnih delovnih sporih. Skupno naj bi dvig sodnih taks v proračun prinesel 8 milijonov evrov na leto.

Spremembe zakona o sodnih taksah je podprlo 46 poslancev, proti jih je glasovalo 33, trije so se glasovanja vzdržali.

Socialno najšibkejši pa se plačilu takse lahko izognejo
Ob predstavitvi zakona je državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje dejala, da dvig sodnih taks ne pomeni omejevanja sodnega varstva za socialno najšibkejše, saj novela najšibkejšim dopušča, da se plačilu takse izognejo. Prav omejevanje dostopa do sodišč socialno najšibkejšim je glavni očitek opozicije, ki predloga ni podprla.

So bili pa zato koalicijski poslanci prepričani, da je dvig sodnih taks potreben za finančno poslovanje sodišč, ki predstavljajo bistvo pravne države. Tudi poslanci SD-ja so dvig taks podprli, čeprav poslanec SD-ja Mirko Brulc opozarja, da niso "čisto prepričani, da so prav evri iz sodnih taks tisti, ki bodo prispevali k okrevanju gospodarstva".

Od davka na srečke vlada letos pričakuje sedem milijonov
Poslanci so z 41 glasovi za in 36 proti sprejeli zakon o davku na srečke. Davek bo znašal 10 odstotkov; vlada od davka letos pričakuje malo več kot sedem milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto pa 17 milijonov.

Loterija Slovenije in Športna loterija sta davku nasprotovali, saj naj bi jima predstavljal preveliko breme za poslovanje - v obeh družbah pravijo, da bodo prisiljeni davek prenesti na potrošnike, ti pa se bodo raje odločali za igranje enakih ali podobnih iger v tujini.

Pred poslanci tudi reforma sodstva
Na dnevnem redu seje državnega zbora sta bili tudi spremembi zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki sta del reforme sodstva - pravosodno ministrstvo namreč želi s spremembami povečati učinkovitost sodišč in njihovega poslovanja.

Spremembe med drugim prenašajo pristojnosti za razpis sodniških mest z ministrstva na vrhovno sodišče. Obenem pa predsednikom sodišč nalagajo večjo odgovornost, če sodišča ne bodo dosegala predvidenih rezultatov.

Tretja obravnava obeh novel, novele zakona o sodiščih in novele zakona o sodniški službi, bo v ponedeljek.

Sprejeli nekatera dopolnila
Poslanci so danes v drugi obravnavi sprejeli nekatera dopolnila k sodni reformi, med drugim dopolnilo, ki omogoča mirovanje sodniške funkcije, če je sodnik imenovan na mesto ministra, državnega sekretarja ali predsednika oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, pa tudi uradnika.

Zavrnili pa so dopolnilo SDS-a, po katerem bi se starost za vstop v sodniško službo s 30 let povišala na 35, prav tako tudi predlog, da bi se sodniku, ki ne izpolnjuje pogojev za redno napredovanje, plača znižala za 20 odstotkov. Zavrnili so tudi dopolnilo SD-ja, ki je predvidevalo, da bi nadzorniki ob nadzoru na sodišču pogovore lahko opravili le z najvišjimi funkcionarji sodišča in ne celotnim sodnim osebjem.