Slovenska premierka Alenka Bratušek se je sešla z vodilnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Na sestanku so bili še ministri za finance Uroš Čufer, gospodarski razvoj Stanko Stepišnik in za zdravje Tomaž Gantar.

V gospodarski delegaciji, ki je prišla na pogovore k predsednici vlade, so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

"Znano je, da menimo, da s povečevanjem davkov in prispevkov ne moremo priti do nove gospodarske rasti, po drugi strani pa tudi nismo zadovoljni s hitrostjo prestrukturiranja gospodarstva in bančnega sistema," je pred srečanjem s premierko dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po koncu sestanka pa je Hribar Milič dejal, da so udeleženci sestanka danes skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast.

Vlada in gospodarstveniki naj bi se sicer precej ujemali pri oceni razmer, vendar pa, kot meni Hribar Milič, težava nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. "Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh ravneh," je poudaril.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je poudaril, da z obremenitvami gospodarstva, ki so na vidiku, ne bo novih delovnih mest in gospodarske rasti. Vladi bo zato, kot je dejal pred srečanjem, predlagal, da izpolni vse tisto, kar je bilo obljubljeno v koalicijskih zavezah. "Samo rast gospodarstva je tista, ki bo napolnila državno blagajno in nas popeljala iz krize," je poudaril.

GZS: Prepočasna odprava krča in sanacije bank ter preveč obremenitev
Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so v sporočilu izpostavili predvsem prepočasno odpravo krča gospodarstva in sanacijo bank, zastoj pri podpori zagonu gospodarstva, grozeče nove obremenitve gospodarstva in pomanjkanje pripravljenosti za ključne reforme.

Kot so zapisali, vladna politika ne zagotavlja celovitih ukrepov, s katerimi bi presegli bojazen, da z novimi prilivi zgolj krpamo luknje v javnih blagajnah.

Izpostavili so tudi bruseljski začasno ustavljen prenos terjatev na slabo banko. Tudi če bi bil ta prenos izveden pravočasno, kombinacija znanih ukrepov ne zagotavlja odprave izrazitega gospodarskega in bančnega krča, so sporočili z GZS-ja.

V GZS-ju so opozorili na "vedno nove dodatne obremenitve gospodarstva", pri čemer izpostavljajo dvig DDV-ja in novi davek na nepremičnine. "Gospodarstvo urgentno pričakuje razbremenitev," so sporočili.

Konkretni predlogi do 10. avgusta
Gospodarstveniki so na današnjem sestanku sklenili, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti.

Ob prihodu na sestanek je Stepišnik dejal, da mora država vedno nekje vzeti, da pokrije socialne transferje in zadosti potrebam javne uprave, šolstva in zdravstva. Po njegovem mnenju je pri tem treba iskati ravnotežje. "Sem proti vsakemu dvigovanju davkov in prispevkov, ker to duši gospodarsko rast, vendar pa moramo razumeti, da moramo točno povedati, komu želimo na ta račun vzeti," je dejal minister za gospodarstvo, ki po sestanku njegovega poteka ni želel komentirati.

Stepišnik: Rast bo negativna še nekaj časa
Stepišnik je prepričan, da bi si morali zdaj prizadevati predvsem za višjo dodano vrednost in zaposlenost. "Rast je negativna in bo verjetno še negativna, ker gre za trende," je dejal. Vlada po njegovih besedah poudarja predvsem izvoz in spodbujanje investicij, prihodnje leto pa bi, kot je napovedal, lahko že začeli eno ali dve investiciji na področju energetike in logistike.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je glede zvišanja zdravstvenih prispevkov, ki mu gospodarstveniki nasprotujejo, izpostavil, da se morajo ti najprej pozanimati, kaj ministrstvo dejansko dela, nato pa bodo tudi pogovori lažji. "Izbiramo med zagotavljanjem sredstev za zdravstvo in med krčenjem pravic. Ne vem, ali bodo imeli široko podporo za krčenje pravic," je poudaril.

GZS: Zdravstvo ni delilo posledic krize
Zdravstvo potrebuje resno reformo, boljšo organiziranost sistema in odpravo anomalij, ne pa več sredstev, ki bi bila le potuha za nadaljnje izogibanje reformam, pa menijo v GZS-ju. "Dejstvo je, da zdravstvena blagajna v zadnjih letih ni delila posledic krize. Prilivi se v vseh letih niso zmanjševali," so zapisali.

Gospodarstveniki zahtevajo razbremenitev gospodarstva
Omenjena združenja so konec junija premierki poslala skupni dopis, v katerem so zahtevala razbremenitev gospodarstva in izrazila nasprotovanje novim obremenitvam. Ob tem so izpostavili nestrinjanje z rebalansom proračuna v delu, s katerim je vlada zmanjšala sredstva za zagon gospodarstva.

Prav tako so zahtevali takojšen umik predloga davka na nepremičnine, če bo v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenil poslovne nepremičnine gospodarskih subjektov in umik predloga intervencijskega zakona, ki naj bi zagotovil dodaten priliv sredstev za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa ne bi izboljšal in optimiziral zdravstvenega sistema.

Predstavniki gospodarstva so opozorili tudi na izgubljena delovna mesta v gospodarstvu, saj jih je bilo v zadnjih štirih kriznih letih izgubljenih več kot 90.000. Ne glede na takšno stanje pa po mnenju gospodarstvenikov vlada nalaga in napoveduje nova bremena gospodarstvu, kar uničuje njegovo konkurenčnost in še dodatno poslabšuje poslovno okolje.