Vlada Alenke Bratušek vodi državo zadnjih 100 dni. Predsednica vlade je zato podala svoj pogled na začetno opravljeno delo. "Velika večina vlad je imela 100 dni miru, da so lahko pripravile program, kaj bodo delale prihodnja leta. Naša tega ni imela, a se ne pritožujemo," je povedala. "Od prevzema vajeti vlade smo uspeli umiriti strasti v državi. To je vredno več kot kateri koli finančni ukrep in je temeljni pogoj za ustvarjanje lepše skupne prihodnosti," meni.

Spomnila je, da so pred tremi meseci Evropa in finančni trgi na Slovenijo gledali kot na naslednjo državo, ki ji bo treba pomagati. "Program stabilnosti in nacionalni reformni program smo pripravili v 50 dneh vladanja in takrat je večina pričakovala, da Bruselj ne bo zadovoljen z našimi dokumenti, a smo dokazali, da so se motili. Naša država ne potrebuje pomoči, ampak čas," je znova ponovila.

"Treba je sprejemati kompromise"
Sama kot največje uspehe vidi dogovor s sindikati javnega sektorja. "Na žalost je naše dogovore finančno nekoliko podrl regres, ki ga je sodišče dosodilo zaradi napačnih odločitev prejšnje vlade."

Ob tem pa še spremembe ustave na področju referendumske zakonodaje in sprejetje fiskalnega pravila. "Dokazali smo, da je treba sprejemati kompromise, če menimo, da je to dobro za državo," je spomnila na stališča svoje stranke PS; ki je pred tem ostro nasprotovala takšnim spremembam ustave. Ob tem je dodala, da bo treba do konca leta z dvotretjinsko večino v državnem zboru sprejeti še zakon, ki bo to pravilo implementiral.

Izpostavila je padanje zaupanja v pravno državo in njegova povrnitev je ena izmed prioritet vlade. "Prvi korak je zaveza za izboljšanje stanja v sodstvu. Dve veji oblasti sva se dogovorili, kaj mora vsaka na svojem področju storiti."

Osredotočili se bodo na mlade
Zdaj se namerava vlada bolj posvetiti tudi težavam, s katerimi se spopadajo mladi. "Žal se veliko mladih odloča, da zapustijo državo. Zavedam se, da je to za državo najdražje – izšolati mladega človeka, ki nato zapusti državo," poudarja predsednica vlade. Zato je izpostavila zakon, ki delodajalce oprošča plačila prispevkov, in na ta način naj bi bili razbremenjeni za 16 % plače mladega zaposlenega. "Gospodarstveniki to ocenjujejo kot pozitivno, mi pa menimo, da bi tako lahko zaposlili približno 5.000 mladih."

Zdravstvo: 20 let težav se ne da odpraviti z enim protestom
Premierka se je odzvala na torkov shod, na katerem je več tisoč ljudi zahtevalo ohranitev javnega in socialno pravičnega zdravstvenega sistema. Bratuškova je "mogoče razočarana", da se pred sklicem shoda niso obrnili nanjo, a dodaja, da se zaveda, da so v zdravstvu težave in da jih je treba začeti takoj reševati.

Kot je povedala na novinarski konferenci po današnji seji vlade, sicer ne pozna celotnega nabora zahtev protestnikov. Od tega, kar je izvedela iz medijev, pa ugotavlja, da so se nekatere težave nabirale 20 let in zato vseh do 1. septembra, kot so zahtevali protestniki, ne bo mogoče rešiti. Pričakuje, da bodo ukrepe razdelili na kratkoročne, ki bi jih lahko izvedli do tega roka, in dolgoročne oz. strateške, za katere bodo potrebovali več časa.

Spomnila je, da se bo na začetku julija na temo zdravstva srečala z različnimi deležniki s tega področja, in verjame, da bodo lahko skupaj začrtali časovni okvir ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bodo stvari v zdravstvu šle na bolje. Ob tem pravi, da se "na protestu lahko opozarja, dogovoriti pa se je treba za mizo".

Glede posameznih primerov nepravilnosti v zdravstvu, na katere so tudi opozarjali na shodu, je dejala, da so tisti, ki vedo zanje, dolžni obvestiti pristojne organe. Meni, da bi lahko ravno skupaj z zaposlenimi v zdravstvu dosegli potrebne spremembe pri javnem naročanju. Pri tem se namreč po navedbah različnih gibanj v zdravstvu izgubi veliko denarja. Po mnenju premierke torej ni dovolj le protest, treba je narediti korake, da bodo tisti, ki so odgovorni, za nepravilnosti odgovarjali.

Gospodarstveniki opozarjajo na višanje bremen
Na prvih 100 dni vlade so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Priznavajo, da je vlada delo nastopila v težkih razmerah in uspešno opravila "gasilsko akcijo v Bruslju", a opozarjajo, da nove obremenitve, ki so na vidiku, "ogrožajo številna delovna mesta". "Resda je vlada vsaj začasno umaknila krizni davek, toda zdi se, da zdaj uvaja krizne davke in krizne prispevke na mala vrata," pravijo.

Omenili so načrtovano povečanje prilivov skozi zdravstveno zavarovanje, nepremičninski davek, jemanje sredstev za podporo podjetništvu, konkurenčnosti, razvoju turizma in spodbujanju tujih investicij. "Vlada je napovedala omejitev nadomestila za porodniški dopust. To ni korektno niti pošteno predvsem do najbolj produktivnih žensk v državi, saj plačujejo višje prispevke, nadomestila pa odslej ne bodo odražala njihovih vplačil," še dodajajo. Vlado pozivajo, naj raje urgentno razbremeni gospodarstvo.

SDS: Dokončali so naše projekte
V največji opozicijski stranki SDS pa so zapisali, da je vlada predvsem sklenila številne projekte, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše. "To ji je uspelo tudi zato, ker se je SDS vedel drugače kot prej PS, ki je leto dni oviral sprejetje najpomembnejših ukrepov." Novi projekti, ki si jih je zastavila, pa zajemajo predvsem bistven dvig davčnih obremenitev, dodaja poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Predsednica vlade je sicer povedala, da ni privrženka rušenja dela predhodnikov in "odkrivanja tople vode" za vsako ceno. "Odločena sem, da bodo našo vlado zaznamovala dejanja, in ne besede. Zato moramo ob prvih 100 dneh gledati v prihodnost in se ne vsakič znova ozirati v preteklost," je še dodala.

Koalicija pretežno zadovoljna
Tudi v največji vladni stranki PS menijo, da so se z izvolitvijo nove vlade razmere v Sloveniji umirile. "Po 100 dneh lahko ponovno govorimo o politični stabilnosti RS, ki je temeljni pogoj za učinkovito reševanje vprašanj, povezanih zlasti z gospodarsko krizo," je za STA izpostavil vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer. Glede nadaljnjega dela pa izpostavlja predvsem privatizacijo.

Privatizaciji so nasprotovali tudi v koalicijskem SD-ju. A koalicija po mnenju predsednika SD-ja Igorja Lukšiča ostaja trdna zato, ker "stranke pravzaprav iz koalicije nimajo kam iti". Lahko gredo le "v odpoved nalogi, ki je pred Slovenijo". Po Lukšičevem mnenju je glavni uspeh aktualne vlade, da je Sloveniji pridobila kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih in v EU-ju. Glavni neuspeh vlade pa vidi v tem, da ji za zdaj ni uspelo zagotoviti "spremembe filozofije" in še zmeraj preveč verjame samo v varčevalne ukrepe, je povedal za STA.

V DL-ju so po besedah vodje njegove poslanske skupine Riharda Branislja z do zdaj opravljenim delom vlade zadovoljni, ker je to vlada, ki ne straši in ne razdvaja ter vliva zaupanje. V DL-ju tudi čutijo, da so v vladi enakopraven partner.

Tudi prvak DeSUS-a Karl Erjavec šteje za uspeh, da je zaradi drugačne retorike vlade sledila pomiritev demonstracij. Sicer pa meni, da je glede na pričakovanja mednarodne in domače javnosti zdajšnja vlada v prvih 100 dneh naredila veliko.

Opozicija: Vlada nima koncepta
Medtem pa v opozicijskih SLS-u in NSi-ju trdijo, da vlada nima pravega koncepta. Po mnenju predsednika SLS-a Franca Bogoviča bodo kmalu predčasne volitve. Svoj prvi kritičen trenutek bo vlada po njegovih besedah doživela na začetku novembra, ko bo morala Bruslju poročati, kako uresničuje program stabilnosti.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin pa pravi, da se je morala vlada "po začetnih lepih besedah in velikih napovedih soočiti s kruto realnostjo". Edina razlika, ki jo Tonin vidi med prejšnjo in sedanjo vlado, je ta, da je prejšnja "vlada poskušala neskladje med prihodki in dohodki urejati z zmanjševanjem odhodkov v javnem sektorju, ta vlada pa poskuša vrzel zapolniti z novimi davki".