"Rešilni" gospodarski program Alenke Bratušek je postavljen na tri stebre: višji davki, sanacija bank in privatizacija podjetij. Vlada nekatere davke uvaja, druge pa zvišuje. Tako bo zvišala DDV, uvedla davek na nepremičnine, sladke pijače in srečke, zvišala sodne takse ter ustavila zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb. V igri je še vedno tudi krizni davek.

Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije je jasen: vladni ukrepi preveč slonijo na novih obremenitvah gospodarstva in državljanov. GZS vidi rešitev v omejitvi porabe in javnega sektorja, v reformah in svežem kapitalu. "Če ne bo svežega kapitala, ne bo delovnih mest. In spet bomo morali varčevati in zategovati pas." Vsako leto namreč porabimo približno poldrugo milijardo evrov več, kot ustvarimo. Reforme potrebujemo tudi zaradi številnih neracionalnosti v sistemih. V zdravstvu, na primer, plačujemo na tone zavrženih zdravil, slabo izpeljane investicije, razdrobljeno in drago nabavo, neustrezno mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ... In socialna država? Novković odgovarja: brez novih delovnih mest ni socialne varnosti.

Poleg delodajalcev imajo pripombe na vladne ukrepe tudi sindikati. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ugotavlja, da vladni ukrepi ne odgovarjajo na ključna vprašanja. Kaj narediti, denimo, z naraščajočo brezposelnostjo, zlasti med mladimi? V Sloveniji po njegovem mnenju zelo šepa konkretna povezava med izobraževalnim sistemom in trgom dela. "Slovenija se mora čim prej vključiti v sistem t. i. garancij za mlade, kjer se mladi osebi v štirih mesecih po brezposelnosti mora ponuditi bodisi zaposlitev bodisi oblike izobraževanja in usposabljanja." Globalnemu kapitalu se je po njegovem menju mogoče upreti z globalnim sindikalizmom. Naloga sindikatov, ki jim sicer upada članstvo, bo povezati vse bolj razdrobljene družbene skupine na trgu dela in zunaj njega. Zlasti tiste, ki jih je oplazil sindrom prekernosti, recimo mlade in migrante.

V spletni klepetalnici MMC-ja so na vprašanja o protikriznih ukrepih odgovarjali tudi politiki. Predsednik SD-ja Igor Lukšič razume davke kot jamstvo za kakovostno socialno državo in ne kot zajedavce gospodarstva. "Neoliberalni odgovor je vedno, da davki uničujejo. Za njih bi bilo najbolje, da vsak skrbi zase, skupne zadeve pa financirajo samo tisti, ki jih uporabljajo. Šolo naj plačujejo šolarji ali starši šolarjev, bolnišnico naj plačujejo bolniki, ne pa vsi. To je neoliberalna logika. Moja je zgrajena na solidarnosti in vzajemnosti ..." Lukšič je kritičen do Bruslja, češ da hodimo tja kot šolarčki po navodila in pripombe, namesto da bi si izborili čim boljši položaj. Je proti razprodaji premoženja, saj meni, da je treba premoženje plemenititi, ne prodajati.

Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije, meni, da sicer noben davek ne dviguje gospodarske rasti, je pa dvig DDV-ja eden "najhitrejših" ukrepov za popravljanje prihodkovne strani proračuna. Imel bo najmanj negativnih posledic za gospodarstvo, saj ne bo prizadel izvoznikov. Pravi, da je velik zagovornik zmanjšanja števila občin, saj občine, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za obstoj, in teh je skoraj ena tretjina, potrebujejo veliko finančnih sredstev. Državnega denarja pa bodo deležna nekatera podjetja v težavah. Katera? Merila bodo transparentna, pravi Möderndorfer. "Banka Slovenije je v lanskem letu podrobno pregledala stanje slovenskega gospodarstva in na podlagi tega bodo vlada, DZ in SDH odločali o spodbudah. Kriteriji bodo jasni. V pripravi sta tudi strategija upravljanja in klasifikacija naložb."

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je glede občin jasna: "Še vedno sem zagovornica majhnih občin, saj je to najbolje za vsestranski razvoj Slovenije. V velikih občinah se razvijajo samo centri, ostali dobijo drobtinice." Zato pa zagovarja zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj nas bo, kot pravi, to prisililo, da ne bomo trošili v nedogled več, kot pridelamo. "Lahko si bomo privoščili takšen šolski, zdravstveni, socialni sistem, kot ga bomo lahko financirali." Glede razmer na trgu delovne sile pravi, da bi večja fleksibilnost delodajalcem omogočala, da lažje zaposlujejo in v primeru, ko nimajo dovolj dela, tudi lažje odpuščajo. Tako je v Avstriji, kjer imajo zelo nizko brezposelnost. Žal sindikati po njenem mnenju ne gredo v korak s časom in ščitijo čedalje manjšo skupino ljudi, ki so zaposleni za nedoločen čas.

Franc Bogovič, predsednik SLS-a, poudarja, da je pridelava ekološke hrane velika priložnost Slovenije. Prav pri pridelavi te hrane imamo najslabšo samooskrbo od vseh kmetijskih panog, zgolj 20-odstotno. Glede vladnih ukrepov pravi, da je bilo obljubljeno, da se pri eni milijardi javnega primanjkljaja dve tretjini sredstev prihranita z manjšo javno porabo, ena tretjina pa z novimi davki. Vlada je davke uvedla, zdaj pa naj čim prej pride z ukrepi, s katerimi bo spodbudila slovensko gospodarstvo, sanirala bančni sektor in uredila upravljanje državnega premoženja. Opozoril je na dve problematični točki naše družbe: politično kadrovanje vodstvenih struktur in nespoštovanje zakonov: "Tukaj je treba narediti red, velike ribe poloviti, postopke pa narediti hitre in učinkovite."

Predsednik Državljanske liste Gregor Virant glede sanacije bank in podjetij pravi, da državna pomoč pride v poštev le za podjetja, ki imajo perspektivo, jasen program, sposobno vodstvo in trenutne likvidnostne težave, slabe terjatve v bankah pa je treba konvertirati v lastniški delež: "Tako bi lahko bilo rešeno, na primer, Primorje. Banke bi morale pretvoriti terjatev v lastniški delež, lastniki, ki so podjetje zavozili, pa bi bili iztisnjeni." Za gospodarsko rast bo ključna sanacija bank, razdolžitev podjetij in dvig konkurenčnosti. Znižanje plač in dvig davkov imata na rast gospodarstva negativen vpliv, vendar sta zaradi konsolidacije javnih financ nujna. Javne finance moramo uravnotežiti, zadolženost pa zmanjšati, tudi s prodajo premoženja: "Živeti na kredit je lahkomiselno." Meni, da bi v Sloveniji morali imeti od 80 do 100 občin in da bodo to predlagali koaliciji najpozneje do septembra.

Marko Pogačnik, poslanec SDS-a, meni, da je sedanji volilni sistem eden izmed glavnih razlogov za politično krizo v Sloveniji. Če bi imeli večinski volilni sistem, bi bilo stanje v Sloveniji drugačno. Gospodarske krize se po njegovem mnenju z novimi davki in obremenjevanjem gospodarstva ne da rešiti: "Dvig DDV-ja bi moral biti skrajni ukrep, ne pa prvi ukrep nove vlade". Rešitev je sanacija bančnega sistema in premišljen umik države iz gospodarstva. Po njegovem menju je javni sektor doslej premalo prispeval k reševanju krize. "Zavedati se namreč moramo, da je gospodarstvo v zadnjih petih letih izgubilo več kot 60.000 delovnih mest, zaposlovanje v javnem sektorju pa se je povečalo." Del sindikatov ni odigral vloge, ki bi jo moral. Problem je, če parcialni interesi prevladujejo pred interesi skupnosti, opozarja Pogačnik.

Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem pravi, da ideja demokratičnega socializma na politični ravni stremi k neposredni demokraciji, na mikroekonomski ravni (podjetja) k delavskemu upravljanju, na makroekonomski (gospodarstvo) pa k participativnemu, demokratičnemu planiranju. "Cilj našega projekta je reformistična vzpostavitev socializma." Kot pravi, so do evropskih integracij skeptični. V letih po včlanitvi v EU in evroobmočje je postalo očitno, da Slovenija od članstva ni dobila ničesar, izgubila pa zelo veliko. Slovenija bi morala krepiti sodelovanje zunaj EU-ja (z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, z Latinsko Ameriko, kjer je že 23 levih vlad). Sprašuje se, zakaj si danes ne bi mogli več privoščiti socialne države, če smo 20-krat bolj produktivni kot leta 1950, ko so bili vzpostavljeni socialni mehanizmi. In odgovarja: potrebna bi bila radikalna redistribucija bogastva od bogatih k revnim.

Karl Erjavec, predsednik DeSUS-a, pravi, da znižanje pokojnin zanje nesprejemljivo: "Zaposleni v javnem sektorju zaenkrat ne živijo v revščini, če jih primerjam z upokojenci, ki imajo 300 do 400 evrov." Meni, da so vsi upokojenci ustrezno prispevali h konsolidaciji javnih financ, s tem ko se pokojnine ne usklajujejo z rastjo plač in s tem ko upokojenci nad 622 evri že dve leti ne prejemajo letnega regresa. A se zaveda nujnosti reform: "V letošnjem letu smo na ameriškem trgu prodali državne obveznice v znesku 3,5 milijarde dolarjev. S tem denarjem bomo plačali obresti, financirali sanacijo bank in reševali proračunski primanjkljaj. Žal tudi v naslednjem letu bomo potrebovali posojila iz tujine, zato je pomembno, da z reformami pridobimo čim več zaupanja pri finančnih trgih, ker je od tega odvisna obrestna mera." Ena izmed ključnih nalog je sanacija bank, ki bo sprostila posojilni krč in podjetjem omogočila denarna sredstva za posle.

Uroš Lubej, predstavnik Vseslovenske ljudske vstaje, pravi: "To, da je osovražena vlada Janeza Janše odšla z oblasti, je za nas uspeh. Na žalost se je zamenjal samo obraz in retorika, politika pa ostaja (skoraj) identična. Zato pričakujem, da se bodo protesti nadaljevali, takoj ko bodo ljudje dojeli, da jih vlada Alenke Bratušek vodi v nadaljnje propadanje blaginje, socialne države in suverenosti." Hkrati dodaja, da je škandalozno, da se Alenka Bratušek še vedno ni odpovedala Zoranu Jankoviću, ki je "izrazito obremenjen s korupcijskimi sumi". Prepričan je, da so za krizo odgovorni štirje dejavniki. Prvič, pomanjkanje dolgoročne vizije v času Janeza Drnovška, drugič, zgrešena politika Janeza Janše v mandatu 2004-2008, tretjič, impotentna vlada Boruta Pahorja in četrtič, razmah finančnega sektorja in neoliberalne politike na globalni ravni. Napoveduje, da bo del gibanja ostal v civilni sferi, del gibanja pa se bo preoblikoval v stranke.