Na začetku je Mesec predstavil idejo demokratičnega socializma. Ta "proces družbene preobrazbe" bo sledil trem premisam. Stremel bo k uveljavljanju prvin neposredne demokracije, pri čemer je omenil razširjanje pravice do referenduma in oblikovanje ljudskih skupščin na lokalnih ravneh. Dele teh politik so poznali tako povojni realni socializmi, recimo jugoslovansko samoupravljanje, kot tudi povojne socialne demokracije, je opozoril Mesec. Nekatere prakse pa obstajajo še danes. Mesec izpostavlja neposredno demokracijo na lokalnih nivojih v Švici in v nekaterih ameriških državah.

"Na mikroekonomskem nivoju (t.j. na nivoju podjetij) si bo demokratični socializem prizadeval za krepitev vloge delovnih kolektivov s ciljem vzpostavljanja upravljanja podjetij s strani zaposlenih," je pojasnil Mesec. Na makroekonomskem nivoju bi bilo treba stremeti k uvajanju participativnega, demokratičnega planiranja. To bi pomenilo "socializacijo bančnega sektorja (prestrukturiranje bank v javne servise), krepitev investicijskih mehanizmov države, strožja regulacija trga in financ ipd.," je dodal.

V IDS-ju se zavedajo, da so pretekli socializmi propadli, zato preučujejo, kakšne politično-ekonomske sisteme so proizvedli, kakšna so bila njihova protislovja in zakaj niso bili vzdržni. Učijo se predvsem iz njihovih napak, je dejal, njihov cilj pa je "izdelati participativen, demokratičen socializem, ki ne bo ponavljal napak starih, ampak bo prestavil tako alternativo kapitalizmu kot tudi 'realnim socializmom' 20. stoletja."

Poskusi v preteklosti
Uporabnik miso je zastavil vprašanje, kako se lahko pobuda za izhod iz kapitalizma znajde v parlamentarni demokraciji, "kjer je sredstvo razrednega boja lahko samo reformizem in ne revolucija". Mesec je odgovoril, da je njihov cilj "reformistična vzpostavitev socializma". Kot podobne projekte v preteklosti je izpostavil švedsko socialno demokracijo. Na Švedskem so v 80. letih 20. stoletja "vzpostavljali mezdne sklade, katerih namen je bil, da bi delavci v parih letih lahko z njimi pokupili in prevzeli več kot 50 odstotkov narodnega gospodarstva". Projekt sicer ni uspel, Mesec pa pojasnjuje, zakaj.

Eden izmed razlogov je vladavina Ronalda Reagana in Margaret Thatcher, pravi Mesec, ko je "veter vlekel močno v desno". Danes so možnosti za takšno alternativo boljše, saj je neoliberalni projekt v krizi. Drug problem švedskih socialnih demokratov pa Mesec vidi v tem, da so se preveč osredotočili na strankarske politike, na spreminjanje sistema "od zgodaj navzdol". "Če hočemo, da tak projekt uspe, se ne sme osredotočiti na strankarstvo, ampak vzporedno vzpostaviti gibanje, ki bo družbene institucije in podsisteme spreminjal "od spodaj navzgor", zaradi česar v IDS-ju dajejo poseben poudarek neposredni demokraciji.

"Slovenija je z vstopom v EU izgubila veliko, pridobila nič"
V IDS-ju so do evrointegracij skeptični. Menijo, da ni Slovenija od članstva v EU-ju in evroobmočju dobila nič, izgubila pa je veliko. "Odrekla se je protekcionističnim politikam, ki so omogočale vsaj delno konkurenčnost Slovenije na evropskih trgih, odrekla se je avtonomni monetarni politiki, tako da je zdaj odvisna od monetarne ortodoksije Evropske centralne banke." Problem ECB-ja pa je, meni Mesec, v tem, da noče postati posojilodajalec v zadnji sili, zaradi česar se mora Slovenija zadolževati po oderuških obrestnih merah na privatnih finančnih trgih.

Slovenija se odreka tudi samostojni proračunski politiki, je dodal Mesec. "Kot vidimo, so vse to ključni problemi Slovenije v razreševanju krize, ki najbrž pod danimi pogoji sploh ni razrešljiva." Mesec se strinja z grškim ekonomistom Janisom Varufakisom, ki predlaga, naj ECB omogoča "brezplačno zadolževanje". Ob tem naj se okrepi Evropska investicijska banka, periferija naj se socialno in okoljsko vzdržno reindustrializira, perifernim državam pa naj se odpiše vsaj del dolga. Za kaj takšnega ima politično voljo za zdaj le evropska levica, Siriza, Die Linke in podobno, je dejal Mesec.

"Slovenija tu kljub majhnosti ni nemočna," poudarja Mesec. "Ob grožnji izstopa bi resno ogrozila politični projekt evropskih konservatnih elit. Obenem pa bi morala Slovenija krepiti sodelovanje izven EU-ja," meni Mesec, ki izpostavlja sodelovanje z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in Latinsko Ameriko. "Strategija je poskus reforme, če spodleti, pa je treba razmišljati o izstopu, za katerega pa je potrebno imeti pripravljen teren," je še dodal.

"Zakaj je bila socialna država možna v prejšnjem stoletju, zdaj pa ne?"
Kako nameravajo financirati demokratični socializem, je vprašal uporabnik nikola, ki je še vprašal, ali bi šlo v tem sistemu za enakost v revščini. Ob tem je nikola izpostavil še idejo IDS-ja glede skrajšanega delovnega časa.

Mesec je v odgovoru izpostavil protislovje v kapitalizmu. Kot je zapisal, je bila socialna država z brezplačnim šolstvom, zdrastvom in širokim spektrom socialnih mehanizmov vzpostavljena po 2. svetovni vojni. "Takrat je bila produktivnost tako dela kot kapitala nekajkrat manjša kot danes. Z napredkom tehnologije lahko danes en delavec opravi enako delo, kot ga je leta 1950 opravilo 20 delavcev. Vprašanje pa je, zakaj se ob takem napredku hkrati vseskozi pojavlja argument, da si socialne države ne moremo več privoščiti," je zapisal Mesec.

Zakaj si torej danes več ne moremo privoščiti socialnih mehanizmov, medtem ko so si jih leta 1950 lahko. "Odgovor na to je večplasten," si odgovarja Mesec. Glavni problem je po njegovem mnenju družbena redistribucija bogastva. "Z neoliberalnim obratom v poznih 1970-ih so se izdatki za plače po vsem svetu znižali, hkrati pa so se zvišali deleži profitov v BDP-jih. Tako danes obstaja velika revščina v razvitih državah ob hkratem volumnu kapitala v finačnih sektorjih, ki je bil leta 2006 celo 10-krat višji od svetovnega BDP-ja realnega gospodarstva. Del odgovora je zato - potrebna je radikalna redistribucija bogastva od bogatih k revnim," je dejal.

Drugi del problema je avtomatizacija proizvodnje in izrivanje dela iz delovnega procesa, pri čemer je odgovor na to krajšanje delovnega časa, tretji del problema pa je socialni dumping, dejstvo, da se "proizvodnja vztrajno seli v dežele z najnižjimi cenami delovne sile in najohlapnejšimi socialnimi standardi." EU bi moral socialni in okoljski damping preprečiti s tem, da ne bi več uvažal produktov, ki ne bi dosegali določenih dogovorjenih standardov, meni Mesec.

"Delniška družba in državna lastnina enako neučinkoviti"
Na vprašanje uporabnika Ficka, kako vidi zasebno pobudo, je Mesec odvrnil, da je treba v Sloveniji narediti "vsaj presek med kapitalističnim sektorjem (sektor velikih podjetij) in drobnim sektorjem (sektor malih in srednjih podjetij)." V kapitalističnem sektorju sta dve prevladujoči obliki lastnine, delniška družba in državna lastnina, "enako neučinkoviti". Medtem ko se prva "ravna po logiki 'vrednosti za delničarje', ki navadno vodi v izčrpavanje podjetij, je druga odvisna od muhaste politike in vsakokratna vlada ravna s temi podjetji kot s svojo privatno lastnino".

V IDS-ju vidijo rešitev v socializaciji, "ki bi se zgodila po dveh tirih". Uvedli bi upravljanje zaposlenih, ki imajo po mnenju Mesca naravni interes za dolgoročni razvoj podjetja, hkrati pa bi prek vpenjanja teh podjetij v nacionalno razvojno strategijo, ki bi bila demokratično oblikovana, stremeli k čim večjemu zadovoljevanju družbenih potreb. "Drugi sektor, sektor drobnih podjetij je prav tako treba vpeti v tak načrt, hkrati pa spodujati razvoj kooperativ na tej ravni," je še dejal Mesec.

"Mit o Balkanu"
Uporabnik kralj matjaž je vprašal, "zakaj stvari v Avstriji delujejo, pa nimajo nobenega demokratičnega socializma". Mesec je odgovoril "z mitom o Balkanu". "Namreč, noben od balkanskih narodov se noče postaviti na Balkan, ta se začne vedno na tvoji južni meji. Za Hrvate se začne v Srbiji, za Slovence na Hrvaškem, za Avstrijce v Sloveniji, za Bavarce v Avstriji. Mit o tem, da stvari delujejo, pa je obratno sorazmeren temu. Srbi mislijo, da stvari "delujejo" na Hrvaškem, Hrvatje, da delujejo v Sloveniji, Slovenci pa mislimo, da je to v Avstriji," je zapisal.

Kako bi prišlo do spremembe sistema, je zanimalo uporabnika xyz. "Trenutne politične institucije spremembe ne bi dopustile, pot mimo teh institucij pa ne bi imela legitimnosti. Obstaja tretja pot?" je vprašal. Tretja pot je sinteza, je odvrnil Mesec. "Skozi institucije in mimo njih," je dodal. "Sredstvi za vzpostavitev demokratičnega socializma bosta zato gibanje in stranka. Stranka bo delala skozi institucije, gibanje bo na njih pritiskalo od spodaj in vzpostavljalo svoje. Vsaka od teh poti je posamezno pomanjkljiva, skupaj pa sta lahko zmagoviti," je zapisal Mesec, ki še meni, da "socializma ne more uvesti 'razsvetljena avantgarda', socializem mora izgraditi ljustvo samo."