Delavsko-punkerska univerza, ki v javnosti že nekaj časa predstavlja idejo demokratičnega socializma, je na novinarski konferenci predstavila iniciativo za demokratični socializem (IDS). Gre za poziv k oblikovanju širokega gibanja, iz katerega naj bi sčasoma nastala tudi politična stranka, ki se bo iz gibanja tudi napajala, so pojasnili. Kdaj naj bi stranka nastala in kako bo notranje organizirana, je še prezgodaj govoriti, so dejali na konferenci.

IDS se napaja iz heterogenega vstajniškega gibanja, ki so ga po besedah Roka Kogeja sprožili naraščanje brezposelnosti in prekernih zaposlitev, rezanje socialnih storitev in transferjev, padanje realnih plač in očitna korupcija. "Maribor tako ni bil vzrok vstajniškega gibanja, ampak je bil le njegov povod," je dejal Kogej in dodal, da je "vzrok mariborskega vstajniškega gibanja prisoten tudi v Ljubljani, Kopru, Trbovljah, kakor tudi v New Yorku, Barceloni, Atenah, kjer lahko opazujemo podobno socialni in politično vrenje".

"Kriza ni moralna, ampak je kriza kapitalizma"
Kot je dejal Kogej, se ponuja več rešitev zdajšnje krize, ki pa to niso. Zamenjava zdajšnje politične elite s strokovnjaki, kar ne prinaša sistemskih sprememb, ni rešitev, to pa prav tako ni boljša regulacija gospodarstva in financ ter več socialne države, je dejal. Razlog je v tem, da "ta trenutna krizna ni moralna kriza ali kriza pravne države, ampak je kriza kapitalizma kot produkcijskega načina, ki je razredno izkoriščanje v imenu produkcije presežne vrednosti", meni Kogej.

"Družba je razklana, vendar rešitev ni v moralni ali korporativistični pomiritvi, ampak v radikalizaciji tega razrednega razkola, ki se lahko razreši le z izstopom iz kapitalizma in z demokratičnim prehodom v socializem." Vstajniško gibanje mora zato prerasti v delavsko gibanje in delavsko stranko, so dejali predstavniki IDS-ja.

Kot je dejal Luka Mesec, štiri leta politike reševanja krize, torej politike liberalizacije, privatizacije deregulacije, so krizo le poglobila. Drugačne rešitve pa si konservativci, liberalci in socialdemokrati ne želijo, saj vsi služijo kapitalu, menijo v IDS-ju. Rešitev pa naj bi bil socializem. "Kapitalizem, torej sistem, ki temelji na zasebni lastnini proizvodnih sredstev, trgu in konkurenci in katerega gonilo je lov na profit, je treba nadomestiti z racionalnejšim sistemom, ki bo temeljil na sodelovanju, družbeni lastnini proizvodnih sredstev, demokratičnem načrtovanju proizvodnje in stremel k zadovoljevanju družbenih potreb vseh, torej k socializmu."

"Demokratična socialistična alternativa je mogoča, je racionalna in realistična. Zato jo zagovarjamo," je dejal Nikola Janović iz skupine Neposredna demokracija zdaj, ki je poudaril postopnost tega procesa. Projekt je utemeljen na internacionalizmu, je dejala Asta Vrečko, zato se povezujejo z drugimi gibanji, svetovnimi emacipatornimi projekti in strankami, kot so grška Siriza, nemška Die Linke in francoska Front de Gauche.

Banke kot javni servis in soodločanje delavcev
IDS je predstavil tudi osem kratkoročnih predlogov, ki vključujejo zahtevo za zagotovitev kakovostnih javnih storitev, vpeljavo posvetovalnih oblik neposredne demokracije, ki naj zagotovi vpliv skupnosti pri političnem in družbenem soodločanju. Nujna je vzpostavitev ekonomske demokracije, menijo. Delavci morajo imeti možnost odločanja na vseh ravneh, tako v zasebnih kot v javnih podjetjih. V IDS-ju zagovarjajo tudi preusmeritev ekonomskih prioritet v razvoj gospodarskih panog obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, strateških naravnih virov in prehranske samooskrbe.

Da bi zagotovili polno zaposlenost, predlagajo skrajšanje delovnega časa, saj naj bi bil 40-urni delovnik ob današnji produktivnosti in avtomatizaciji proizvodnje preživet. Minimalna plača naj se dvigne na raven 70 odstotkov povprečne plače. Glede bančnega sistema pa predlagajo, naj se sistemsko pomembne banke preoblikujejo v javni servis po zgledu javnega šolstva in zdravstva. Dvigniti bi bilo treba tudi davek na dohodek pravnih oseb in davek na finančne transakcije, na zemljiško lastnino in na druga premoženja za vse lastnike, vključno z verskimi skupnostmi, ki presegajo določen cenzus, pa predlagajo v IDS-ju.

V parlamentu le za demokratični socializem
Kako v IDS-ju vidijo možnost delovanja v parlamentu? Kogej je dejal, da jih zanima zgolj projektno sodelovanje za demokratični socializem. "Mi nismo tukaj, da bi ohranili kapitalizem, mi smo tukaj, da ga zrušimo," je dodal. Zato je konsenz z obstoječimi strankami malo verjeten, je dejal, se pa bodo zanj trudili.

Slovenija ima dobra izhodišča za prehod v socializem, je dejal Kogej. "Ne zagovarjamo prehoda v socializem z danes na jutri, ampak če ima katera država dobra izhodišča za kaj takega, potem je to Slovenija," je dejal, pri čemer je izpostavil zelo razširjeno državno lastništvo, ki "pokriva vsa ključna podjetja v Sloveniji, tako v sferi produkcije kot distribucije".

"Naš cilj ni stranka, naš cilj je demokratični socializem, naš cilj je boljša, drugačna, bolj demokratična družba, v kateri demokracija ne bi bila omejena na vsaka štiri leta na parlament, ampak bi pokrivala tako parlament kot univerzo, tako banko kot podetje," je še dejal Kogej.