"Kriza ni ciklična"
Po mnenju ugledne klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj zdajšnja kriza ni ciklična, saj gredo aktivnosti ljudstva v smislu izkoriščanja virov v eksponentah in ne cikličnosti. Po njenem mnenju je tako kriza posledica tega, da so ljudje skovali bogastvo po principu dojemanja okolja kot samopostrežne trgovine. In ko virov zmanjkuje, tudi ekonomija peša, je prepričana.
Plut: Količinska rast se mora ustaviti
Tudi geograf Dušan Plut je prepričan, da se mora količinska rast na sicer omejenem planetu ustaviti. Kot trdi, presegamo planetarno zmogljivost našega okolja za 50 odstotkov in s tem sprevrženo uničujemo eksistenčne pogoje naslednjim generacijam. Po njegovem mnenju se je človeštvo znašlo v civilizacijsko prelomnem obdobju, časa za trajnostno revolucijo, usmerjeno v omejitev rasti, pa nimamo. Trdi, da je treba oblikovati tri vizije za prihodnost družbe, eno izmed teh pa bi ljudje izbrali. To so nadaljevanje okrepitve neoliberalnega kapitalizma, ekosocialno reformiran kapitalizem in model demokratičnega ekološkega socializma oz. humanizma. Sam je prepričan, da potrebujemo tretjo smer, korenito spremembo življenja, če želimo ohraniti eksistenčne pogoje za prihodnje generacije.
Rebolj: Gre za spiralo, ki se bliža koncu
Rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj pa meni, da se kriza zdi ciklični pojav le na prvi pogled, v dvodimenzionalnem okolju, "v tridimenzionalnem pa je to spirala, ki se bliža koncu". Sicer pa je v nasprotju s Plutom prepričan, da potrebujemo en scenarij vizije, saj se boji položaja, če bi dali v javno razpravo dva scenarija in bi dobila približno enako glasov. Po njegovem mnenju je pomembno, da ljudje vizijo poznajo, vanjo verjamejo in jo vzamejo za svojo, hkrati pa mora takšna vizija vključevati objektivno analizo stanja.

Kakšna naj bo sistemska ureditev?
V razpravah o prihodnji sistemski ureditvi je Pahor poudaril, da "ne bi rinil nazaj v komunizem, niti naprej v komunizem". Meni, da je znotraj socialne tržne ekonomije mogoče videti pot naprej.
Emri: Kapitalizem se bo iznihal
Redni profesor za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Igor Emri je sicer prepričan, da se bo sistem kapitalizma iznihal, vendar bo to iznihavanje trajalo zelo dolgo. Zato se nima smisla ukvarjati s tem, kako spremeniti sistem, temveč se je treba posvetiti trajnim vrednotam. Emri se strinja, da mora biti strategija kratka. Lahko dolga le tri besede, in sicer vrednote, urejenost in znanje.

Lenarčič o kulturi zaslužkarstva
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič ni prepričan, da imamo v Sloveniji tako veliko znanja, kot radi govorimo, saj imamo tudi veliko ignorance. Namesto kulture napredovanja pa se je uveljavila kultura zaslužkarstva. Vizija mora biti usmerjena v več ustvarjalnosti, znanja, spoštovanja do različnosti in odprtosti, je prepričan.

Hribar Milič: Ne spodbujamo odličnosti
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je opozoril, da v Sloveniji ne spodbujamo odličnosti na nobenem področju. "Morali bomo začeti spremembo vrednot z izrazitim poudarkom, da moramo najboljšim dajati številna raznolika priznanja in jih spodbujati," je pozval.

Na današnji konferenci je bilo na pretek domislic, iskrivosti, pa tudi pikrosti, je ob zaključku dogodka na Brdu povzel Pahor. Vesel je, da se je izrazila pripravljenost za nadaljevanje razprave, ki bi lahko postala proces preobrazbe naše družbe in države. "Z izmenjavo idej lahko pripomoremo k temu, da se morda porodi nekaj, kar bo vodilna misel, ki bo navdihovala širšo javnost, da se pridruži stremljenju k boljšemu," je dejal Pahor.

Pahor: Veliko je jeze, ogorčenja, stisk
Za organizacijo današnje konference se je Pahor odločil, ker čuti med ljudmi potrebo, da se stvari vendarle premaknejo. "V ljudeh so še vedno jeza, ogorčenje, stiske, med njimi pa se je zbudil tudi nagon po preživetju. Tu se skriva blazen potencial," je prepričan. Verjame, da je trenutek pravi. "Ljudje so pripravljeni na to, da dobijo nek impulz in ga tudi sami zdravorazumsko prežvečijo, reflektirajo in ustvarjajo," je dejal Pahor, ki si želi, da se ne bi končalo pri pogovorih, ampak da bi oblikovali nekaj predlogov, ki bi jih skozi ravnanja testirali.

Tokratna konferenca sicer konkretnih sklepov še ni dala. Si pa bodo v uradu predsednika in v neformalnem pogovoru s širokim krogom strokovnjakov, ki so sodelovali tudi na današnji konferenci, v naslednjih dneh prizadevali ugotoviti, kako bi naprej vodili razpravo v proces spreminjanja družbe in če je to potrebno, tudi v pisni dokument. Pri oblikovanju nadaljnjih korakov bodo bistveni vključenost, osredotočenost in transparentnost, je zagotovil predsednik.