Odbor je dopolnjeni predlog potrdil z devetimi glasovi za in štirimi proti. Obravnavo zakonskega predloga so začeli že v torek, a se vloženih dopolnil niso lotili, tako da so sejo nadaljevali danes.

Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je obstoječa zakonodaja na medijskem področju zastarela in pomanjkljiva ter da novi zakon prinaša spremembe, ki bodo izboljšale slovensko medijsko krajino.

"Z novim zakonom o medijih bodo postavljena nova, ustreznejša pravila za delovanje medijev, obenem pa nov zakon prinaša dodatne finančne pomoči, kar je nujno za delovanje medijev v javnem interesu. S krepitvijo celotne medijske krajine se bo povečala tudi novinarska in uredniška avtonomija," je ob potrditvi predloga novele na pristojnem odboru dejal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Predlog novega zakona po navedbah ministrstva vključuje ključne težave slovenskega medijskega prostora: finančne težave tiskanih medijev, nepregleden medijski trg, skrite interese lastnikov, koncentracijo lastništva in vpliv politike na medije. Upošteval naj bi tudi vplive digitalizacije na medije: družbene medije, spremenjene navade uporabnikov, krizo tradicionalnih medijev in umetno inteligenco.

K predlogu sprejetih okoli 50 dopolnil

Člani odbora, ki so v torek po mesecu dni znova začeli z obravnavo predloga, so sprejeli približno 50 koalicijskih dopolnil. Z njimi denimo bolj natančno opredeljujejo vplivneže. Ti so v skladu z dopolnjenim predlogom posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 naročnikov, sledilcev oz. drugih uporabnikov.

Sorodna novica Na odboru številna opozorila na vsebinske pomanjkljivosti medijskega zakona

Država po dopolnjenem predlogu med drugim za uresničevanje javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi za medije podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, in sicer že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oz. razpis.

Finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev je lahko glede na sprejeta dopolnila namenjena tudi za sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, z njo pa se krijejo stroški plač novinarjev in drugi uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin. Prav tako se stroški plač novinarjev krijejo s finančno podporo za digitalne medije.
Ministrstvo za kulturo bo vsake tri leta pripravilo pregled medijske pluralnosti, ki bo vključeval denimo pregled lastništva medijev ter medijskega in oglaševalskega trga.

Nekaj dopolnil sta vložili tudi SDS in NSi, vendar niso bila sprejeta. V SDS-u so želeli z enim od njih črtati določilo, po katerem se z globo od 2000 do 20.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine denimo na podlagi vere in političnega ali drugega mnenja.

Med drugim zakon prinaša tudi spremembo medijske regulacije, za katero bo po novem pristojna Agencija za varstvo konkurence, in ne Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, kot je bilo prvotno predlagano. Številni vabljeni na sejo odbora za kulturo so v torek opozorili na vsebinske pomanjkljivosti zakona.