Po slabem mesecu dni o zakonu o medijih spet razpravljajo v parlamentu. Novost je predlog, da bi bila za medijsko regulacijo pristojna Agencija za varstvo konkurence, in ne Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, kot je bilo prvotno predlagano. Številni vabljeni na sejo odbora za kulturo so opozorili na vsebinske pomanjkljivosti zakona. Sprememba regulatorja je že kmalu po začetku seje razburila poslanca SDS-a, je za TV Slovenija poročala Špela Kožar.

"Danes ste vložili, spoštovana koalicija, te amandmaje, ker je to zahteval premier Golob," je na odboru dejal Andrej Hoivik iz SDS-a.

Direktor prvotno predlaganega AKOS-a je navedel željo EU-ja po zgolj enem regulatorju. "Slovenija že danes nima take koncentrirane regulacije v eni sami agenciji, tako da v bistvu odločitev zakonodajalca, katera agencija bo izvajala nadzor, ne spremeni te situacije," je povedal Marko Mišmaš, direktor AKOS-a.

In zakaj nekateri zagovarjajo povsem novi regulator, pristojen zgolj za medije in digitalne storitve? "Tudi podeljevanje državne pomoči medijem bi bilo lahko v pristojnosti tega novega regulatorja, kot je to primer v več državah EU-ja," je povedala Brankica Petković, Mirovni inštitut.

Predstavniki novinarjev so pozvali k zagotavljanju dobrih pogojev za novinarje. Državne pomoči medijem bodo uspešne, če bodo predvidljive in večletne, je dejal predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek. V Sindikatu novinarjev Slovenije pa vztrajajo, da bi morala država skozi financiranje javnega interesa na področju medijev spodbujati predvsem profesionalno novinarsko delo in uredniško in novinarsko avtonomijo, je dejala predsednica sindikata Alenka Potočnik.

Milosavljević pogreša varovalke

Glede državnega oglaševanja so na odboru opozorili, da so merila v zakonu nenatančna, nerazdelana, tudi glede medijev v državni lasti. "Ni varovalk, ki bi preprečevale, da se lahko neka vlada spomni in naredi novo komercialno televizijo, kot je Planet TV prek Telekoma in podobnih reči. To je v EU-ju zelo nenavadna praksa," je povedal profesor Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV).

Milosavljević je sicer pozdravil določene premike v predlogu, denimo predvidene možnosti za večletno financiranje. Sam tudi ne vidi težave v tem, da bo medijsko koncentracijo presojal AVK. AKOS je namreč zdaj regulator le za določeno področje, ne pa za vse medije. Sicer pa je v Sloveniji zelo velika stopnja medijske koncentracije, tako da se mu zdi to področje nujno urediti.

Kaj bo s predvajanjem slovenske glasbe?

Po vladnem predlogu zakona je zdaj v omenjenem členu zapisano, da mora delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega ali televizijskega programa.

Glasbeniki opozarjajo na problem predvajanja slovenske glasbe, svet za radiodifuzijo pa celo, da naj se razprava začne znova. V Svetu za radiodifuzijo namreč v predlogu vidijo veliko nepredvidljivosti in negotovosti. Zato to pušča odprt prostor politiki, je dejal predsednik sveta Jurij Franc Tasič. Prav tako so s predlogom nezadovoljni v Medijski zbornici. Slovenskim medijem se z njim samo še nalagajo obveznosti, medtem ko platforme nimajo nobenih omejitev, je izpostavil Tomaž Čop iz zbornice.

Pravna služba DZ-ja: Dopolnila niso ustrezna

Zakonodajno-pravna služba DZ je medtem opomnila, da vložena koalicijska dopolnila ne odgovarjajo v celoti na njene pripombe. Še vedno so po njenem opozorilu v predlogu denimo določbe, ki se nanašajo na omejitev svobode izražanja. Toda omejitev svobode izražanja ne sme ogroziti demokratične razprave, meni. Omejevanje svobode izražanja zgolj zaradi abstraktne nevarnosti po njenih navedbah ne more upravičiti uporabe kazenskopravne represije.

Glede koalicijskega dopolnila, po katerem bi bil za oceno medijske koncentracije pristojna Agencija za varstvo konkurence (AVK), pa je služba DZ opomnila, da je lahko takšna rešitev sporna z vidika evropske zakonodaje in učinkovitosti postopka.

Razprava poslancev

V razpravi je poslanka Levice Tatjana Greif predstavila prednosti predloga, ki je po njenih besedah usklajen z evropsko medijsko zakonodajo. Prinaša denimo novo definicijo medija, upošteva vplive digitalizacije na medije in pojav umetne inteligence, je naštela. Poleg tega prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva, prepovedano pa je tudi ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.

Oblast si jemlje pravico, da bo odločala, kaj je sovražni govor, pa menijo v NSi-ju. Za sovražni govor bo lahko označeno vse, je menila Iva Dimic iz NSi-ja. Glede na to v NSi-ju predloga ne bodo podprli.

Anja Bah Žibert iz SDS je prav tako menila, da so predlogi slabi in da gredo "nazaj, ne naprej". Predlog bi moral po njenem mnenju omogočati pravico do izmenjave mnenj, medtem ko zdaj izhaja iz strahu pred nečim, kar bi se morda v prihodnosti lahko zgodilo. Z namenom, da bi zaščitili slovensko glasbo, pa so v SDS-u vložili dopolnilo k 45. členu, po katerem mora delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov časovnega obsega vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega ali televizijskega programa med 6. in 22. uro.

Ali bo po 25 letih zakon vendarle posodobljen, je odvisno tudi od morebitne ustavne presoje – zakonodajno-pravna služba je nanizala kar nekaj ustavnopravnih pripomb, je Špela Kožar sklenila prispevek.

Dopolnila

Poslanske skupine koalicije so vložile več kot 40 dopolnil, danes pa še 15 sprememb teh dopolnil. Nekaj dopolnil so pripravili tudi v SDS-u in NSi-ju.

V skoraj sedmih urah razprave se vloženih dopolnil sploh še niso lotili, obravnavo zakona nadaljujejo jutri, v sredo.

Kaj je v zakonu?

Med drugim predlog omogoča državno pomoč tudi za medije. Za leto 2026 je po predlogu rezerviranih osem milijonov evrov.

Poleg projektov in programov, ki jih je država podpirala doslej, bosta v novem zakonu zagotovljeni še finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Za medijski razpis in medijske sheme je za leto 2026 po predlogu skupaj rezerviranih osem milijonov evrov proračunskih sredstev.

Sorodna novica Odbor DZ-ja umaknil predlog zakona o medijih z dnevnega reda seje

Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank. Hkrati ne bodo mogli zaprositi za državna sredstva izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Ob tem predlog prepoveduje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Za oceno koncentracij bo po predlogu pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.