Po dopisni seji so z vlade sporočili, da je bilo veljavni zakon o medijih nujno treba zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava družbenih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti aktu o svobodi medijev, ki začne veljati avgusta 2025. Zato so z novim zakonom ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z zakonodajo EU-ja na področju medijev, so pojasnili na ministrstvu.

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije). Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti. "Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi," je še poudarila Vrečko.

Zakon omogoča pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.

Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona. Pri podeljevanju finančnih pomoči predlog sledi načelu vsebinsko nevtralnih ukrepov – da bodo do državnih pomoči pod enakimi pogoji upravičeni vsi mediji, ki bodo izpolnjevali določena objektivna merila, denimo delež lastne produkcije, doseg občinstva, število zaposlenih ali rednih sodelavcev, zastopanost zahtevnejših in specializiranih novinarskih žanrov in podobno. "Tako je mogoče bistveno zmanjšati morebitno izkrivljanje trga s prikritim ali nepreglednim razdeljevanjem javnega denarja v izbrane medije, kar se je do zdaj izkazalo za eno izmed glavnih slabosti veljavne ureditve," so zapisali predlagatelji zakona.

Posledično se dvigujejo sredstva za pomoč medijem. Če je v proračunu ministrstva za kulturo za prihodnje leto za izvajanje zakona zagotovljenih 4.161.767 evrov, jih je v letu 2026 skoraj še enkrat več, osem milijonov evrov.

Strožja pravila glede medijske koncentracije in transparentnosti lastništva

Glede državnega oglaševanja predlog določa, da se javna sredstva ali kakršna koli druga nadomestila ali koristi, ki jih javni organi ali subjekti neposredno ali posredno dajo na voljo ponudnikom medijskih storitev ali ponudnikom spletnih platform za državno oglaševanje ali naročila blaga ali storitev, "dodelijo v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili, ki so vnaprej javno dostopna z elektronskimi in uporabniku prijaznimi sredstvi ter na podlagi odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov". Javni organi ali subjekti pa morajo vsako leto objaviti informacije o svojih javnih izdatkih za državno oglaševanje.

Z namenom večje transparentnosti glede dejanskih medijskih lastnikov novi zakon predvideva nov register, s katerim se nadomešča dosedanji medijski razvid. "V novem razvidu bo mogoče poiskati aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, podatke o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh ter druge podatke, ki so potrebni za poznavanje in analizo medijske krajine," zagotavljajo predlagatelji.

V novem postopku presoje medijske koncentracije bo moral regulator, to je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko bistveno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, česar obstoječe presoje koncentracije ne zajemajo. Postopek ocene medijske koncentracije se začne na podlagi priglasitve oziroma po uradni dolžnosti.

Prepovedane bi bile torej medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali ki bistveno zmanjšujejo uredniško avtonomijo. Pri oceni medijske koncentracije pa bi se upoštevali še morebitne zaveze podjetja za zaščito javnega interesa na področju medijev, zaščitni ukrepi za uredniško avtonomijo ter za raznolikost programskih vsebin in ocena, ali bi brez koncentracije priglasitelj ali podjetja, vključena v medijsko koncentracijo, ostala ekonomsko vzdržna in ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njene gospodarske vzdržnosti.

V nov zakon vključene tudi določbe, ki bodo veljale za nove medijske oblike

Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močneje je varovana tudi pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so na primer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov, so navedli na ministrstvu.

Kot dodajajo, so pri pripravi novega zakona upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa so predvsem iz interesa javnosti, torej pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja.

V društvu novinarjev dalj časa opozarjali na zastarelo zakonodajo

Na vladno odločitev so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so predlog, kot so zapisali, pričakovali z nestrpnostjo. Že dalj časa namreč opozarjajo, da je obstoječa medijska zakonodaja zastarela. Med javno razpravo in v času medresorskega usklajevanja so sicer v društvu pripravili več pripomb na vmesne različice, med drugim so uspeli s predlogom, da se v novi zakon vključijo širše določbe državne podpore medijem oziroma kakovostnim medijskim vsebinam.

Obenem so bili do nekaterih predlaganih določb kritični, zato napovedujejo, da bodo natančno prebrali različico predloga zakona, "ki ga je prav na zadnji dan leta 2024 potrdila vlada", in po potrebi opozorili na njegove pomanjkljivosti, so zapisali v DNS-ju.