Vlada je danes potrdila, da se v načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028 uvrsti nov projekt Onkološki inštitut Ljubljana – dozidava. Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta obiskala vodstvo Onkološkega inštituta Ljubljana. Kot je po srečanju v izjavi za javnost sporočila direktorica zavoda Zlata Štiblar Kisić, so sredstva za gradnjo Onkološkega inštituta zagotovljena, kar je po njenih besedah za institucijo prelomen trenutek tako za bolnike, njihove svojce kot zaposlene. Gradnja naj bi se začela že letos. Predvidena je nadzidava stavbe "H" za dve nadstropji in gradnja prizidka oziroma stolpa "R", ki bo imel šest nadstropij in garažo v kleti.

Premier Golob je po srečanju pojasnil, da je vlada za dograditev inštituta potrdila investicijska sredstva v vrednosti 42 milijonov evrov. "Sredstva so zagotovljena, gradbeno dovoljenje je pravnomočno, v prihodnjem mesecu že steče prvi razpis za izvajalce." Zaključek investicije je predviden konec leta 2028.

Namen investicije je zagotoviti osnovno možnost nemotenega oziroma nadaljnjega izvajanja dejavnosti Onkološkega inštituta in njegov strokovni razvoj, so zapisali v sporočilu po seji vlade. Ključni cilji vključujejo izboljšanje zdravstvene infrastrukture za zagotavljanje sodobnih, kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, povečanje prostorskih zmogljivosti za onkološke storitve, ustvarjanje pogojev za strokovno delo zdravstvenega osebja ter vzdrževanje visoke ravni strokovnosti, so našteli.

"Investicija bo omogočala večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, učinkovitejšo obravnavo bolnikov, kar vključuje skrajšanje čakalnih dob in boljšo organizacijo prostora, tudi v primeru epidemičnih izbruhov," so še navedli.

Na Onkološkem inštitutu sicer že vrsto let opozarjajo na prostorsko stisko, s katero se spoprijemajo. Septembra, ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, je Štiblar Kisić dejala, da trenutno delujejo na 38.000 kvadratnih metrih površine, potrebovali pa bi najmanj 15.000 kvadratnih metrov več. Prav tako jih je skrbelo, da bi gradbeno dovoljenje, ki so ga pridobili junija 2024, poteklo, preden bi lahko začeli gradnjo.

Premier z zaposlenimi tudi o zakonu o zdravstveni dejavnosti

Premier Golob ob obisku še dejal, da se je z vodstvom zavoda želel pogovoriti tudi o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, na katerega je državni svet v sredo izglasoval veto. "Bil sem zelo pomirjen in zadovoljen, ko sem slišal, da na Onkološkem inštitutu ne pričakujejo posebnih zapletov in da med zaposlenimi ni zaznati kakšne nervoze zaradi zakona o zdravniški dejavnosti." Golob je ob tem znova poudaril, da pot do krepitve javnega zdravstvenega sistema poteka prek jasne razmejitve med zasebnim in javnim. Kljub odporu, ki ga pričakuje od posameznih interesnih skupin, je napovedal, da bo vlada vztrajala pri zakonu. "Ker vemo, da je to najboljša mogoča pot, da bodo pacienti na koncu v javnem zdravstvenem sistemu dobili najbolj kakovostno storitev."

Ministrica: Veliko bolnikov je zadovoljnih z novim načinom dela

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je govorila tudi o novem načinu dela na onkologiji. Dejala je, da so izvedeli, da je veliko bolnikov z novim načinom dela zadovoljnih. Po novem namreč nekateri bolniki zdravila oziroma terapije ne prejmejo več po ambulantnem pregledu, ampak dan ali dva pozneje. Za tiste, ki se v Ljubljano vozijo od daleč, pa iščejo rešitev v sodelovanju z regionalnimi bolnišnicami. Vodstvo Onkološkega inštituta se o tem pogovarja z vodstvi drugih bolnišnic, da bi ugotovili, ali so mogoče rešitve, ki bi bile še boljše za bolnike.

Ena od možnosti je po besedah Prevolnik Rupel, da bi prvi del, torej laboratorijske preiskave, opravili v regionalni bolnišnici in na Onkološki inštitut prišli na kemoterapijo ali pa da bi v regionalni bolnišnici opravili oboje. "Veliko opcij je na mizi," je dejala ministrica. Dogovorili pa so se, da vse možnosti poiščejo do konca aprila, potem pa bodo skušali najti najboljšo mogočo rešitev za bolnike, je dodala.

Glede možnosti, da bi bolniki na Onkološkem inštitutu ostali čez noč do drugega dne, ko bi prejeli terapijo, je predsednik strateškega sveta za zdravstvo in zdravnik na Onkološkem inštitutu Erik Brecelj dejal, da že zdaj vsako jutro iščejo prazne postelje, da lahko sprejmejo in operirajo vse bolnike.

Dodal je, da je sam več kot deset let prepričeval, da se nadgradi stavba H, kjer bi dobili dodaten prostor. Danes so dobili od vlade zagotovilo in sredstva, da se bo Onkološki inštitut lahko širil. "Rešitve čez noč na področju onkologije žal ni," je ob tem ugotavljal.

Brecelj verjame, da je marsikateremu bolniku zdaj težje priti dvakrat, in je prepričan, da bo vodstvo to upoštevalo ter iskalo rešitve za tiste iz najbolj oddaljenih krajev, da bodo lahko vse opravili v enem dnevu. Kot pomembno pa je poudaril, da bolniki dobijo terapijo in da nihče nanjo ne čaka. "Noben bolnik na inštitutu ne bo zaradi čakalne dobe kaznovan s poslabšanjem zdravstvenega stanja in smrtjo, vsi bolniki bodo zdravljeni," je zagotovil.

Po njegovih besedah se je treba tudi vprašati, zakaj se sekundarni centri za kemoterapijo niso razvili in zakaj v perifernih bolnišnicah ni več kemoterapij. Tako na Onkološki inštitut prihajajo tudi bolniki iz drugih bolnišnic, terciarnih, ker jih pač tam ne morejo oskrbeti. In noben bolnik ne ostane brez terapije.

Na pododboru DZ-ja razprava o ustrezni organizaciji zdravljenja onkoloških bolnikov

Tudi na pododboru državnega zbora za spremljanje rakavih obolenj so govorili o obravnavi onkoloških bolnikov. Predsednica pododbora Iva Dimic je sejo sklicala v želji, da bi se društvom onkoloških bolnikov in vodstvu Onkološkega inštituta uspelo dogovoriti glede ustrezne organizacije zdravljenja onkoloških bolnikov, ki prihajajo tudi iz oddaljenih delov države.

Dimic (NSi) je v uvodu spomnila, da je bil na začetku marca na Onkološkem inštitutu Ljubljana spremenjen način obravnave bolnikov, ki morajo na najzahtevnejše oblike zdravljenja prihajati dva dni zapored. Prvi obisk je namreč namenjen ambulantnemu pregledu in oddaji krvi v laboratoriju, ob drugem obisku pa bolnik prejme predpisano terapijo. Za nekatere bolnike, posebej tiste iz oddaljenih krajev, je to težje izvedljivo in jim pomeni dodaten napor ob zdravljenju, je poudarila.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je dejal, da lahko nov način povzroči nevšečnosti za bolnike, ki prihajajo iz oddaljenih regij, zaradi dvojne vožnje pa so jim povzročeni tudi dodatni stroški. Te bo za tiste, ki prihajajo z reševalnimi vozili, kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Številni bolniki, predvsem tisti, ki so iz bližine Ljubljane, pa po Kosovih besedah novo ureditev pozdravljajo. Je pa državni sekretar ob tem poudaril, da so bile spremembe zaradi velike obremenjenosti OI-ja nujne, saj so razmere v čakalnicah postajale nevzdržne.

Po besedah strokovne direktorice OI-ja Janje Ocvirk obravnavajo več kot 70 odstotkov vseh bolnikov z rakom, število obravnav pa iz leta v leto narašča. Narašča tudi število aplikacij, v zadnjem letu z nekaj več kot 29.000 na 36.000, vzrok za to je predvsem, da so v UKC-ju Maribor prenehali obravnavati bolnike z urološkimi raki.

Pri tem je poudarila, da so zavezani varni in kakovostni obravnavi bolnikov in da so morali že pred uvedbo spremembe bolnike prenaročati na drug dan, prenaročeni pa so bili bolniki z najdaljšimi terapijami. "Težava so tako kader kot prostori. Zaprli nismo niti enega oddelka niti ne odklanjamo bolnikov, res pa je, da če se nekaj sistemsko ne bo rešilo, ne vem, koliko časa bomo še zmogli tako," je poudarila.

Na ministrstvu so po Kosovih besedah organizirali sestanek z vodstvom OI-ja, na katerem so se pogovarjali o možnostih nadaljnjega urejanja obravnav na način, da bi bile te do bolnikov čim prijaznejše. Dogovorili so se, da se izdelajo navodila osebnim zdravnikom o pripravi bolnika na onkološko terapijo. Cilj je, da bi čim več bolnikov laboratorijske preiskave in klinični pregled lahko opravilo v domačem kraju, onkolog pa bi izvide pregledal in podal mnenje. Za bolnike, pri katerih je nujno potreben osebni pregled onkologa pred aplikacijo terapije in so iz oddaljenih krajev, pa se bo OI trudil celotno obravnavo še vedno izpeljati na isti dan.

Kot je pojasnila Ocvirk, so v pogovorih z bolnišnico Izola, da bodo prevzeli del obravnav za njihove bolnike. Po najbolj optimističnem scenariju bi nekaj bolnikov lahko prejemalo terapije v izolski bolnišnici že v maju. Želeli bi si, da bi v Mariboru obravnavali vse bolnike iz njihove in prekmurske regije, a na to nimajo vpliva. Pripravili bodo tudi navodilo za osebne zdravnike, je navedla.

Generalna sekretarka Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Tanja Španić je pojasnila, da jih je v društvih bolnikov najbolj zmotil način komunikacije in obveščanja, pa tudi to, da so se težave začele reševati na najtežjih bolnikih. Dodala je, da so v prejšnjih pogovorih z vodstvom ugotavljali, da so še nekatera področje, kjer bi mogoče OI lahko razbremenili in bi predvsem nekatere dopolnilne terapije lahko opravili v lokalnih bolnišnicah oz. bližje bolniku.

Seje so se udeležili predstavniki več društev bolnikov. Med drugim je bilo slišati, da od bolnikov slišijo predvsem pozitivne besede o obravnavi in odnosu zaposlenih na OI-ju ter da gre za bolnike, ki se sicer ne pritožujejo, a so tokrat dobili kar nekaj sporočil, s katerimi so jih seznanili s svojo stisko. Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je ob tem pozvala, da se jasno določi, kam se lahko obrnejo bolniki, ki potrebujejo obravnavo v enem dnevu, in pod kakšnimi pogoji se jim jo lahko zagotovi.

Dimic in poslanka Svobode Tamara Kozlovič sta pojasnili, da kakšnih sklepov na današnji seji pododbora ne morejo sprejeti. Kozlovič je na podlagi tega, kar je bilo danes povedano, vseeno optimistična in ugotavlja, da obstaja pripravljenost vseh, da prisluhnejo potrebam bolnikov. Meni pa, da se od ministrstva pričakuje malo dejavnejša vloga tudi v teh komunikacijah.