Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, počasi napredujoča, degenerativna nevrološka bolezen. Njena glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi v pomanjkanje dopamina v možganih, je pojasnil nevrolog Sandro Ibrulj iz ljubljanske nevrološke klinike na novinarski konferenci, ki je danes potekala v organizaciji Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika. "Potek bolezni se lahko precej razlikuje od posameznika do posameznika, ampak vsem je skupno to, da bolezen, vsaj ko nastopi, povzroča težave z gibljivostjo, kot so tresavica, okornost, upočasnjenost, motnje hoje," je dejal.

Zdravila za blaženje teh motoričnih znakov vsaj v začetnih fazah bolnikom zelo dobro pomagajo. Tudi v napredovalnih fazah Parkinsonove bolezni je po njegovih navedbah že precej različnih možnosti, ki jih lahko ponudijo bolnikom. Nevrologi v Sloveniji že zgodaj dobro razlikujejo med Parkinsonovo boleznijo in atipičnimi parkinsonizmi, tako da lahko usmerijo svoje bolnike na ustrezno pot zdravljenja, je dodal.

Tudi nevrologinja Maja Trošt s kliničnega oddelka za bolezni živčevja nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra UKC Ljubljana meni, da imamo učinkovita zdravila, ki lahko izboljšajo kakovost življenja bolnikov s Parkinsovo boleznijo, zato je po njenem mnenju pomembno zgodnje odkrivanje bolezni. Ljudje najpogosteje zbolijo po 60. letu, pri 10 odstotkih bolezen odkrijejo pred 50. letom. Ker za diagnozo ni preprostega testa, lahko diagnosticiranje traja tudi več let, je dejala. Veseli jo, da je bolnikom od zdaj na voljo tudi zdraviliška rehabilitacija enkrat na leto. To je premalo, saj bi takšno rehabilitacijo potrebovali vsak teden, in to blizu svojega doma, je poudarila.

Predsednik Društva Trepetlika Zvezdan Pirtošek je povedal, da več kot 11.000 ljudi s Parkinsonovo boleznijo potrebuje znanje in razumevanje te bolezni. "Velika zahvala stroki, ki je med redkimi v Evropi, ki slovenskemu bolniku zagotavlja prav vsa zdravljenja, ki so na tržišču, predvsem pa poziv politiki in širši družbi, da so glavni problemi bolnika s Parkinsonovo boleznijo danes natanko tisti, kar so glavni problemi katerega koli bolnika, to so nedostojno in nedopustno dolge čakalne dobe," je poudaril. Bolezen narašča s starostjo, zato se bomo tudi pri nas zelo kmalu spopadali z naraščanjem obolelih s Parkinsonovo boleznijo. V Evropi naj bi se število obolelih za to boleznijo do leta 2030 podvojilo.

Podporni programi za boljše življenje

Društvo Trepetlika tudi ponuja številne podporne programe za boljše življenje. "Med njimi je gotovo najbolj priljubljen terapevtsko edukativni tabor na Debelem Rtiču, ki smo ga tokrat pripravili že 35. V naslednjih dneh bomo začeli tudi s plesom, prilagojenim našim sposobnostim, ter še cel kup zanimivih in dragocenih programov," je na novinarski konferenci v četrtek dejal podpredsednik društva Anton Malovrh, dolgoletni bolnik s Parkinsonovo boleznijo.

Društvo se je letos pridružilo pobudi z osvetljevanjem znamenitosti v modri barvi, ki izraža svetovno solidarnost v boju proti Parkinsonovi bolezni, znak podpore ljudem s to boleznijo in željo po napredku na poti do učinkovitejših terapij ter končnega zdravila. Hkrati je to simbol upanja, povezanosti in spoštovanja.

Številni objekti bodo kot opomnik bremena Parkinsonove bolezni zažareli v modri svetlobi, med drugim ljubljansko Tromostovje, vodnjak v središču Maribora in Pristaniška ulica in pomol v Kopru.