Kot je dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je cilj zakona povečati varnost psihoterapije v Sloveniji tako v javnem kot zasebnem sektorju. "Psihoterapija postaja zdravstvena dejavnost in bo lahko financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej na napotnico, kar do zdaj ni bilo mogoče," je pojasnila.

Brez napotnice bodo lahko tisti, ki potrebujejo pomoč, do psihoterapevtske obravnave prišli v okviru Centra za krepitev zdravja, Centra za duševno zdravje odraslih in Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Predlog zakona predvideva, da se lahko psihoterapija izvaja tudi na drugih področjih. "Na primer v policiji, šolstvu, sociali ali kot samostojna zasebna dejavnost," je pojasnila.

Ustanovljena bo zbornica psihoterapevtov

"Na podlagi zakona bo ustanovljena tudi zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala tudi določena javna pooblastila," je pojasnila ministrica in ob tem dodala, da je bilo to potrebno zaradi strokovne kompleksnosti in razpršenosti področja in z namenom enakopravnega zastopanja vseh deležnikov. Zbornica bo v okviru javnih pooblastil, ki jih torej financira država, vodila register kandidatov in register psihoterapevtov, podeljevala licence, podaljševala odvzem licenc psihoterapevtov in izvajala strokovni nadzor s svetovanjem v skladu z zakonom. "Članstvo v zbornici bo obvezno, iz proračuna pa se bo financiralo le izvajanje nalog v okviru javnih pooblastil," je še pojasnila.

Sorodna novica Predlog zakona o psihoterapiji kmalu v usklajevanje. Klinični psihologi svarijo pred posledicami.

Da bo lahko psihoterapevt pridobil licenco, bodo določeni jasni pogoji o strokovni usposobljenosti. Predlog zakona predvideva dve poti, kako lahko psihoterapevt pride do ustrezne strokovne usposobljenosti – tako akademsko kot neakademsko. "Obe sta primerljivi, določamo tudi ure izobraževanja za psihoterapevta po posameznih vsebinskih sklopih, ki jih mora psihoterapevt spoznati in poznati," je še pojasnila ministrica.

Predlog zakona predvideva različne vrste psihoterapevtskih pristopov

Predlog zakona predvideva različne vrste psihoterapevtskih pristopov, kot so družinska psihoterapija, eksistencialna terapija, gestaltterapija, integrativna psihoterapija, logoterapija, na osebo osredotočena psihoterapija, psihoanaliza, skupinska analiza in druge. "Te pristope v začetni fazi določa zakon, nadalje pa jih bo minister za zdravje na predlog zbornice določal. Pristopi so v razvoju, se razvijajo, lahko pride kakšen novejši, tako da jih bo potrebo nadgraditi," je pojasnila.

Po besedah ministrice so pristopi, ki so določeni v zakonu, trenutno določeni na podlagi znanstvenih meril in so podprti z dokazi. Po uveljavitvi zakona je predvideno 12-mesečno obdobje. Tisti, ki želijo izvajati psihoterapevtsko obravnavo po preteku tega obdobja, morajo v šestih mesecih od uveljavitve zakona na ministrstvo za zdravje podati zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije.

Vpis v register bo do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo za zdravje

Predlog zakona predvideva še, da bo vpis v register in podeljevanje licenc do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo za zdravje, licenca pa bo izdana za sedem let, po preteku sedemletnega obdobja pa jo morajo psihoterapevti podaljšati.

Vsi psihoterapevti bodo morali pred vpisom v register opraviti tudi strokovni izpit, poleg tega pa se smiselno uporabljajo določbe, ki jih predvideva Zakon o zdravstveni dejavnosti. "Recimo izobrazba, znanje slovenskega jezika ... Ti pogoji niso specifično zapisani v tem zakonu, ker zanje veljajo že pogoji, ki so zapisani v Zakonu o zdravstveni dejavnosti," je še sklenila ministrica.

Ukom: 12 mesecev dolgo prehodno obdobje

Predlog zakona predvideva 12-mesečno prehodno obdobje. Vsi, ki bodo želeli po preteku enega leta izvajati psihoterapevtsko dejavnost v skladu z zakonom, bodo morali v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi na ministrstvo vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Do ustanovitve zbornice bo vodenje registra in izdajo licenc opravljalo ministrstvo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Predlog zakona po njihovih navedbah omogoča, da se psihoterapija izvaja ne le v zdravstvu, ampak tudi na drugih področjih javnega sektorja, denimo v šolstvu, socialnem varstvu in policiji. Poleg tega se lahko izvaja kot samostojna zasebna dejavnost.

Klinični psihologi, psihiatri in pediatri kritični do predloga

Klinična psihologinja Andreja Mikuž je v izjavi po srečanju z novinarji na zdravniški zbornici poudarila, da bi sprejetje predloga zakona ljudem otežilo razlikovanje med pomočjo v zdravstvenem sistemu in med pomočjo zunaj sistema, ki nosi določene vrste tveganja.

Sorodna novica Klinični psihologi in psihiatri: Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je nevaren

Prav tako bi sprejetje zakona otežilo delo mreže zdravstvenih služb. Bistvena težava predloga je, da ne upošteva mreže služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poleg tega ne upošteva že vzpostavljenih preventivnih storitev v zdravstvu, ki tečejo po njenem mnenju zelo dobro v sodelovanju z drugimi službami in osebjem.

Kritična je bila tudi do psihoterapevtskih pristopov, ki bi jih psihoterapevti skladno s predlogom lahko izvajali v zdravstvu. To so pristopi, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo, dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico. Po besedah Andreje Mikuž ta evropska zveza ni relevantno telo, med drugim zato, ker nekateri pristopi, navedeni pri zvezi, temeljijo na psevdoznanosti. "Le peščica je takih, ki bi jih lahko po merilih z dokazi podprtih psiholoških terapij prepoznali kot uporabne in niso v kliničnih smernicah za zdravljenje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami," je opozorila.

Tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je do predloga zakona izjemno kritična. "Ta zakon uzakonja kot zdravstvene delavce ljudi s po našem mnenju neustrezno izobrazbo," je poudarila. "Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc," je dejala.

Menijo, da bi moralo biti področje psihološkega svetovanja in pomoči urejeno. "Absolutno je treba to področje regulirati," je poudarila Mrevlje Lozar. S tem bi posamezniki lažje sprejeli informirano odločitev, na koga se lahko obrnejo v primeru manjših duševnih stisk ali življenjskih prelomnic. Hkrati pa je treba po njenem mnenju jasno ločiti, da gre pri psihoterapiji za področje psihološke pomoči izven zdravstva.

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo podpira vladni predlog

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo na drugi strani podpira vladni predlog. Zavzeli so se za sprejetje predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je danes potrdila vlada. Menijo, da predlog zakona določa osnovno strokovno pismenost in psihoterapevtsko specializacijo. Poleg tega bi vzpostavitev neodvisnega telesa, kot je zbornica, krepila zaupanje v stroko.

Predlog zakona po mnenju zveze omogoča jasne pogoje za izobraževanje, licenciranje in delovanje psihoterapevtov. Zaščitil bi ljudi pred nestrokovno prakso in omogočil znanstveno podprto, odgovorno, varno in dostopno obliko pomoči, ki jo zaradi porasta duševnih stisk družba vse bolj potrebuje.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se zavedajo, da nekatere psihiatre, pedopsihiatre in klinične psihologe skrbi, da bi predlog omogočil vključevanje izvajalcev z neustrezno in nezadostno izobrazbo v zdravstveni sistem. "Ob tem pa ta ista stroka pogosto pozablja, da psihoterapevti podpiramo razvoj strokovno kakovostnih in reguliranih programov na področju psihoterapije po evropskih standardih," so pri tem zatrdili.

Menijo, da kompromis pri sprejetju zakona ne pomeni, da so vsi popolnoma zadovoljni, ampak "da niso popolnoma izključeni znanstveno podprti dokazi psihoterapevtske znanosti ter da so predvsem zaščiteni uporabniki psihoterapije".