Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil do nedavnega v javni razpravi, ne razlikuje različnih oblik psihoterapevtskega zdravljenja, meni psihologinja s centra za motnje glasu, govora in požiranja UKC-ja Ljubljana Petra Bavčar.

Psihoterapevtsko pomoč namreč iščejo tako tisti z globokimi duševnimi motnjami kot tisti z željo po boljšem življenju. "Bistveno je, da vidimo razlike med temi oblikami težav oziroma med klienti s tako različnimi težavami. Tega osnutek zakona ne obravnava," je dejala.

Predlog zakona je po besedah Bavčar nevaren tudi zato, ker predvideva prenizka merila teoretičnih izobraževanj in praktičnih usposabljanj za izvajalce psihoterapije. Poleg tega ne predlaga znanstveno podprtih psihoterapevtskih pristopov niti za zdravljenje globokih duševnih motenj. "Varno in strokovno obravnavo lahko omogočajo le strokovno usposobljeni strokovnjaki," je poudarila Bavčar.

Enako meni tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na pediatrični kliniki UKC-ja Ljubljana Marija Anderluh, ki je pojasnila, da so dokazano učinkoviti psihoterapevtski pristopi zelo specifični postopki zdravljenja, nepreverjeni pa so še posebno škodljivi za otroke in mladostnike. "Najpomembnejše je, da se vsak od teh pristopov, ki se ponuja, opredeli glede na to, kako podprt je z dokazi učinkovitosti, kako zanesljivi so ti dokazi, ti podatki pa so javni," je dejala Anderluh.

Psihologinja iz ambulante za rehabilitacijo bolnikov s kronično razširjeno nerakavo bolečino na URI-ju Soča Kaja Pavlin pa se je vprašala, ali je duševno zdravje manjvredno od telesnega. "Zdi se, da pri odprti operaciji srca nihče ne bi pomislil, da bi zaradi krajše čakalne dobe znižal kakovost operacije in preskočil določene korake zdravljenja," je ponazorila Pavlin.

Tudi psihologinja Andreja C. Škufca Smrdelj z oddelka za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana je poudarila pomen ustrezne usposobljenosti za optimalno psihoterapevtsko obravnavo onkološkega bolnika v globlji stiski ali z duševno motnjo. Za to so po njenih besedah nujna znanja psihopatologije, psihodiagnostike, psihoterapije, razvojne psihologije, osnov nevropsihologije in onkologije.

Onkološki inštitut podpira zakonsko ureditev področja psihoterapije z nadaljnjim širjenjem mreže zdravstvenih delavcev, ki izvajajo psihoterapijo v zdravstvenih ustanovah po dozdajšnji zdravstveni regulaciji. "Podpiramo tudi razvoj strokovno kakovostnih in reguliranih programov na področju psihosocialnega svetovanja zunaj zdravstva," je dejala Škufca Smrdelj.

Marija Anderluh pa je ministrstvo za zdravje na konferenci še pozvala, naj čim prej vzpostavi preostale centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov, predvsem v Ljubljani in na Dolenjskem. "Čeprav največ mladih živi v Ljubljani, imamo najmanj služb za duševno zdravje za otroke in mladostnike," je dejala Anderluh.

Predlog ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša

Tudi več zvez in združenj nasprotuje predlogu zakona, ker da v ničemer ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša, so zapisali v sporočilu za javnost. Če bi predlog sprejeli, bi to prizadelo otroke in mladostnike, starejše ter socialno ogrožene, menijo. Izjavo so podprle številne nevladne in druge organizacije.

Predstavniki Slovenskega združenja za psihoterapijo, Zveze organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ljubljanske teološke fakultete, ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj in Združenja zakonskih in družinskih terapevtov znova opozarjajo na številne pomanjkljivosti predloga zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil do nedavnega v javni razpravi.

Menijo, da predlog diskriminira ravno posameznike z duševno motnjo. Večina uporabnikov psihoterapevtskih storitev, ki jih nudijo nevladne organizacije, bi po njihovem mnenju v primeru uveljavitve predloga ostalo brez pomoči. Veliko nevladnih organizacij, kjer nudijo po mnenju združenj in zvez kakovostno psihoterapevtsko pomoč ljudem z duševno motnjo, teh storitev ne bi smelo več izvajati.

Predlog zakona namreč ne predvideva brezplačnih terapij na različnih področjih. Poleg tega ne predvideva novih zaposlitev psihoterapevtov v nevladnih organizacijah in drugje, denimo šolstvu, policiji in domovih za ostarele. "Prvo in drugo v praksi pomeni, da se bodo čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu še podaljšale, nastradali pa bodo zopet ljudje, in to najšibkejši," so poudarili.

Tako menijo tudi številne nevladne in druge organizacije, med njimi so denimo Zveza Anite Ogulin in Zveza prijateljev mladine, Zveza Sonček, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Združenje Akademija za socialne vede – Združenje za razvoj socialnih ved in izvajanj projektov, ki so podprli izjavo.

Predlog zakona uvaja licence za psihoterapevte

Ministrstvo za zdravje s predlogom zakona, katerega cilj je večja dostopnost psihoterapevtske obravnave, med drugim uvaja poklic psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Vpeljuje tudi nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom podeljeval licence.

Kandidati za pridobitev licence bi morali imeti izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni izobrazbe in je v skladu z zakonom uvrščena najmanj na raven osem. Morali bi skupno opraviti najmanj 1900 ur različnih usposabljanj.