Povprečna mesečna neto plača, preračunana iz letne neto plače, je po začasnih podatkih strukturne statistike plač v 2016 znašala 1092 evrov. Od vseh zaposlenih, zajetih v to raziskovanje, jih je bilo 94,8 odstotka zaposlenih pri pravnih osebah. Od teh jih je imelo 61,1 odstotka podpovprečno plačo.

Preostalih 5,2 odstotka zaposlenih je bilo zaposlenih pri fizičnih osebah. Pri teh je pa velika večina, 92,3 odstotka, prejemala podpovprečno plačo.

Povprečna mesečna neto plača polovice zaposlenih pri fizičnih osebah je bila lani manj kot 666 evrov, kolikor je znašala mediana neto plače. Mediana neto plače zaposlenih pri pravnih osebah je bila pri 965 evrih.

Čeprav je bilo v zasebnem sektorju zaposlenih bistveno več ljudi (64,4 odstotka) kot v javnem sektorju (35,6 odstotka), je bil delež takih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, v javnem sektorju precej višji.

V javnem sektorju je bilo namreč 58,9 odstotka moških in 50,8 odstotka žensk s plačo nad slovenskim povprečjem, medtem ko je bilo v zasebnem sektorju takšnih moških 30,1 odstotka, takšnih žensk pa 24,6 odstotka. "Vzrok za te razlike je izobrazbena struktura zaposlenih. Ta je namreč v povprečju v javnem sektorju višja kot v zasebnem," so zapisali na statističnem uradu.

Moški imajo višje plače
V javnem sektorju je imelo najvišje mesečne neto plače (1709 evrov ali več) 18,1 odstotka moških in 10,4 odstotka žensk, v zasebnem sektorju pa 8,7 odstotka moških in 7,2 odstotka žensk. V sektorju država je bilo tistih z najvišjimi plačami med ženskami 10,2 odstotka, med moškimi pa 19,2 odstotka, v javnih družbah pa med ženskami 11,2 odstotka in med moškimi 16,8 odstotka.

V javnem sektorju je bilo takšnih z najnižjimi mesečnimi neto plačami (610 evrov ali manj) med moškimi 1,8 odstotka, med ženskami pa 6,8 odstotka. V zasebnem sektorju je bil ta delež med moškimi 10,8 odstotka, med ženskami pa 16,4 odstotka.

Najvišje plače v energetiki
Deleži zaposlenih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, so bili najvišji v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (med moškimi 81 odstotkov, med ženskami 71,2 odstotka), finančne in zavarovalniške dejavnosti (med moškimi 75,9 odstotka, med ženskami 62 odstotkov), rudarstvo (med moškimi 70,8 odstotka, med ženskami 56,6 odstotka) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (med moškimi 67,2 odstotka, med ženskami 58,8 odstotka).

Najnižje deleže zaposlenih moških z nadpovprečno plačo so imele dejavnosti gostinstvo (13,1 odstotka), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (14,1 odstotka), gradbeništvo (16,1 odstotka) ter kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (17,2 odstotka). Z najnižjimi deleži zaposlenih žensk z nadpovprečno plačo pa so izstopale dejavnosti gostinstvo (9,8 odstotka), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (11,1 odstotka) ter kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (14,5 odstotka).

Več kot tretjina zaposlenih dela v osrednji Sloveniji
Največ zaposlenih je imelo delovno mesto v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 34,5 odstotka vseh zaposlenih moških in 35,5 odstotka vseh zaposlenih žensk.

V tej regiji je imelo tudi največ zaposlenih nadpovprečno plačo (45,4 odstotka moških in 44,9 odstotka žensk). Sledili sta gorenjska statistična regija (38 odstotkov moških in 33,6 odstotka žensk) in obalno-kraška regija (37 odstotkov moških in 37,6 odstotka žensk).

Najmanj takšnih z nadpovprečno plačo je bilo v notranjsko-kraški regiji (26,1 odstotka moških in 27,9 odstotka žensk). Sledili sta pomurska (27 odstotkov moških in 29,4 odstotka žensk) in zasavska statistična regija (27,1 odstotka moških in 30,9 odstotka žensk).