Zasedanje poteka v mesecu, ko se svet spominja tridesete obletnice nesreče v Sandozu, ko je med požarom v kemični tovarni omenjenega podjetja v Schweizerhallu pri Baslu v Švici prišlo do izpusta približno 30 ton strupenih agrokemičnih snovi v reko Ren. To je povzročilo pogin več sto tisoč rib in živali, zastrupitev zalog vode in širjenje onesnaženosti zraka v obliki velikega oblaka v Švici, Franciji, Nizozemski in Nemčiji.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in izvršni sekretar Gospodarske komisije ZN za Evropo Christian Friis Bach sta izpostavila, da se večje nesreče še vedno dogajajo in kot primera navedla lansko kemično eksplozijo v Tjandžinu na Kitajskem in zrušenje jezu v vasi Bento Rodrigues v Braziliji.

Konvencija pod okriljem ZN predvideva, da se države med seboj pogovarjajo, dogovarjajo in izmenjujejo izkušnje. "Ko govorimo o čezmejnih dogodkih, je to sodelovanje še kako pomembno," je povedala ministrica Majcnova in dodala, da v Ljubljani te dni ne bo govora le o industrijskih nesrečah, ampak tudi o drugih katastrofah, kot so poplave in plazovi. Gre za dogovarjanje, kako v prihodnje izboljšati sistem medsebojnega obveščanja in delovanja, je še pojasnila ministrica.

Slovenija že dolgo sodeluje v tem sistemu, njeno aktivno vlogo pa priznava tudi dejstvo, da je gostiteljica konference. "Slovenija teži k temu, da sta izmenjava podatkov in ukrepanje čim bolj sinhronizirana, čeprav se včasih zgodijo tudi neljubi dogodki - spomnimo se poplav Drave leta 2012," je dejala ministrica. "Težimo pa k temu, da se ta sistem izboljšuje."

Lani je bilo po vsem svetu zabeleženih več kot 346 katastrof, v katerih je življenje izgubilo skoraj 22.800 ljudi. 98,6 milijona ljudi je bilo prizadetih, gospodarska škoda pa je znašala 66,5 milijarde ameriških dolarjev, je povedala vodja evropske pisarne urada ZN za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR) Paola Albrito. Po vsem svetu izgube zaradi naravnih nesreč letno znašajo med 250 in 300 milijard dolarjev.