"Bo Slovenija postala brezdomska država? Ti samski domovi niso last Vegrada. Delavci so jih sami gradili, v svojem prostem času. 53 let sem tukaj, dobro vem, koliko so delavci prispevali," je na tiskovni konferenci Nevidnih delavcev sveta (IWW) dejal član skupine samoorganiziranih Vegradovih delavcev.
Vegrad je v stečajnem postopku, delavci pa - kot so s plačilnimi izpiski dokazovali - niso že skoraj leto dni prejeli plač. Delavci migranti so ostali brez vsega, podjetje jim dolguje od 4.000 do 15.000 evrov, nekaterim še veliko več, životarijo ob Karitasu in Rdečem križu, je pojasnil predstavnik IWW-ja Matjaž Oven.
Kot so sporočili iz zveze Nevidnih delavcev sveta, delavce po vsej verjetnosti čaka le okoli 10-odstotno poplačilo iz stečajne mase. Od tega zneska pa jim bodo vzeli še denar za najemnino.

Zato je prejšnji teden 43 vegradovcev v samskem domu v Vili Pregarčevi v Ljubljani začelo najemniško stavko, Vegradovi stečajni upraviteljici Alenki Gril, DZ-ju, vladi, predsedniku države in drugim institucijam so razposlali štiri zahteve. Naj se delavcem in ne največjim lastnikom - NLB-ju, Merkurju, Lafarge cementu, državnemu upravljalskemu podjetju PDP - terjatve izplača prednostno in 100-odstotno. Če se to zgodi, so ti delavci pripravljeni iz tega zneska poplačati tudi samski dom.

"Država je kriva, država naj doplača"
A ker za to ni veliko upanja, so se z zahtevami obrnili na državo. Država se je ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo spoštovala delovno zakonodajo in pravice, hkrati pa je dogajanje v Vegradu dolgo časa dopuščala. Tudi država je kriva, je odmevalo na tiskovni konferenci. Zato od države, ki je po njihovi oceni zatajila pri zagotavljanju pravne varnosti, zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, ki naj poplača morebitno razliko od prejemka iz stečajne mase do polne terjatve.

Kot zadnje delavci zahtevajo, da se samski dom, ki so ga "sami gradili", ne proda. "Če bo treba, se bom ulegel pred dom," je napovedal Fajih Musić.