Velenjski župan Peter Dermol je na seji izrazil razočaranje, da je treba ob domačem lignitu premog za delovanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) uvažati. Predlog o uvozu so po njegovih besedah sprejeli s stisnjenimi zobmi, vendar lokalne skupnosti nimajo pristojnosti poseganja v poslovne odločitve.

Velenjski svetniki so sprejeli pojasnilo energetskih družb o nujnosti začasnega uvoza premoga do vzpostavitve normalne proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. presodili so, da uvoz premoga ni v interesu lokalne skupnosti, ampak države, ki tuj premog ne namenja proizvodnji za toplotno energijo, ampak za električno energijo. Zato zahtevajo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena.

Velenjski svetniki tudi menijo, da Teš in Premogovnik Velenje nista sprejela zadostnih ukrepov za preprečevanje škode ob razkladanju premoga (hrup, tresenje tal, premogovni prah). Zato zahtevajo, da energetski družbi takoj, najpozneje pa do konca marca, pristopita k izvajanju ukrepov za preprečevanje škode. V nasprotnem primeru bo lokalna skupnost uveljavljala vsa pravna sredstva, da bo preprečila uvoz premoga v Šaleško dolino.

Nihče si ni želel uvoza tujega premoga

Vodja odbora za civilni nadzor posledic sosežiga premoga v Tešu Franc Žerdin je poudaril, da si nihče v Šaleški dolini ni želel uvoza tujega premoga. Meni, da je uvoz posledica kaotične energetske politike v državi. Uvoz premoga ni po volji ne občanom, ne občini, niti energetskim družbam, je dejal in spomnil, da so za uvoz premoga izvedeli, ko je tuji premog že prihajal v Šaleško dolino.

Postregel je tudi s podatkom, da je bilo doslej uvoženih 60.000 ton indonezijskega premoga in 9700 ton premoga iz Kamengrada pri bosanskem Prijedoru. Naročilo iz premogovnika Banovići v Bosni in Hercegovini je bilo zaradi slabe kakovosti premoga stornirano, nerealizirano je tudi naročilo premoga iz Češke, ker z izvozom ni soglašala češka vlada.

Žerdin se je medtem zahvalil vodstvu energetskih družb za odkrit dialog glede uvoza premoga. Napovedani uvoz premoga, ki je potreben za zapolnitev zalog na deponiji Premogovnika Velenje, naj bi bil medtem prehodne narave in bo predvidoma trajal dve leti.

Predsednik krajevne skupnosti Pesje Franc Obu je izrazil razočaranje nad tem, da jih o uvozu nihče ni uradno obvestil. Od pristojnih so zahtevali uvedbo zaščitnega ukrepa, denimo, da pokrijejo lokacijo za razkladanje premoga in postavijo protihrupno ograjo, predlagajo tudi prestavitev razkladalne postaje na premogovniško deponijo. V primeru neukrepanja proti škodljivim vplivom razkladanja premoga krajani Pesja napovedujejo državno nepokorščino.

Premalo velenjskega premoga

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je pojasnil, da je njihova prioriteta čimprejšnja prestavitev razkladalne postaje. "Premogovnik Velenje je bil vedno odgovoren člen v Šaleški dolini. Zavedamo se, da je rudarjenje zahtevna operacija, prav tako se zavedamo, kaj povzročamo prebivalcem. Tudi mi nismo veseli uvoza premoga," je dejal.

Ocenil je, da so lani zaradi težav pri odkopu premoga in pomanjkanja podzemnih prostorov odkopali 2,3 tone milijona ton premoga, kar je bilo premalo za potrebe Teša. Zato so si za letos in prihodnje leto zadali cilj dvig proizvodnje premoga. Teš sicer za normalno obratovanje potrebuje tri milijone ton premoga letno.

Velenjski svetniki so na današnji seji med drugim sprejeli tudi odlok o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne in družinske medicine v velenjski občini.

Na podlagi sprejetega odloka bo velenjska občina podelila štiri koncesije, saj Zdravstveni dom Velenje ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Iz Zdravstvenega doma Velenje so namreč lani odšle štiri zdravnice splošne oz. družinske medicine, zato se ta zdravstvena ustanova strinja s podelitvijo koncesije za 15 let.