Gradnja novih stanovanj. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Gradnja novih stanovanj. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Cene nepremičnin dosegajo nove rekorde. Letna rast cen je bila lani 15,7-odstotna, kar je največ po letu 2007. Kot so sporočili s statističnega urada, so se najizraziteje podražila nova stanovanja, in sicer za 20,2 odstotka. Sledile so cene rabljenih stanovanj, ki so šle lani navzgor za 18 odstotkov, cene rabljenih družinskih hiš so se povišale za 11,9 odstotka, cene novih družinskih hiš pa za 3,1 odstotka.

Vse več ljudem je tako onemogočen dostop do ustreznega stanovanja, zato so novi odgovori na stanovanjsko vprašanje nujni. Odkar se je država v 90. letih popolnoma umaknila z nepremičninskega trga, so nepremičnine v kombinaciji s poceni posojili postale zanimiva naložba – tako za razvojnike, ki jih gradijo, kot tudi za kupce, ki jih oddajajo – pred covidno krizo turistom, danes za dolgoročnejši najem.

Kakšno je resnično stanje na najemniškem trgu, ne vemo, saj nimamo podatkov, opozarja Maša Hawlina iz iniciative Skupaj do stanovanj: "Koliko imamo dejansko iskalcev stanovanj, koliko ljudi si ne more samih privoščiti oz. rešiti stanovanjskega vprašanja, koliko je sploh najemnikov na črnem trgu, kakšne so pogodbe, kakšne so najemnine ... Ugibamo o tem." Tako da bi bila prva stvar tukaj neka celovita raziskava, da bi lahko načrtovali ukrepe in določili sredstva ter časovne okvire za njihovo uresničitev, še meni.

Gre za strateški korak, ki pa ga do zdaj ni naredila še nobena vlada, pravi Klemen Ploštajner iz Najemniškega SOS-a: "Nobena vlada v enem štiriletnem mandatu ne bo postavila 15.000 stanovanj, ampak bo pa lahko zastavila neko razvojno strategijo."

Trg nepremičnin pospešuje razslojevanje družbe

Trg nepremičnin tako še naprej pospešuje razslojevanje družbe, lahko pa bi na njem "postopoma odpirali prostor neki novi prihodnosti, ki bi lahko vznikala prek nove gradnje in novih sistemov, zato se mi zdi stanovanjsko področje neko polje, ki bi nam omogočalo konkretizirati, v kakšni družbi želimo živeti v naslednjih desetletjih," pravi Ploštajner.

Dostopna kakovostna stanovanja pomenijo tudi nižje stroške zdravstvene oskrbe, boljšo izobrazbo prebivalk in prebivalcev in večjo uspešnost v poklicnem življenju, ki ga ne omejuje vsakodnevna skrb za bivanje.