Najprimernejša rešitev bi bila, da se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in se tako iztisnejo obstoječi lastniki, je vložitev zahteve za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja komentiral Virant.

Na ta način bi po Virantovem mnenju podjetje ohranili pri življenju. Lahko bi ga sanirali, pozneje pa bi ga banka lahko pod ugodnimi pogoji prodala. "Tako bi obdržali podjetje, delovna mesta in s tem močnega gradbinca v Sloveniji," je še ocenil predsednik Državljanske liste.

V primeru Primorja je po mnenju predsednika DL-ja Gregorja Viranta namreč spet zatajila Nova Ljubljanska banka.

Rubežniki so že na delu
S tovarniškega dvorišča Primorja Mehanizacije so rubežniki odpeljali številne stroje, čemur so se zaposleni uprli in do prihoda sodnega izvršitelja preprečili odvoz.

Stroje in vozila so želeli odpeljati nekateri upniki in lizinške hiše. Vendar so jim to z zaporo preprečili delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja. Razmere so nato pomirili predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju, ki so od rubežnikov zahtevali dokumente.

Kljub vloženemu predlogu za stečaj se stavka zaposlenih nadaljuje. Tudi delavci, ki niso dobili aprilske plače, pričakujejo hitro odločanje sodišča o predlogu stečaja, saj bodo šele po prehodu v brezposelnost lahko dobili nekaj sredstev za preživetje. Ob stečaju Primorja, Primorja Avtoservisa in Primorja Instalacij bo brez dela ostalo okrog 750 delavcev.
Primorje, vzorčna zgodba slovenske tranzicije
Z včerajšnjo vložitvijo predloga za stečaj je pod bremenom prevelikih lastninskih apetitov in finančnega izčrpavanja klonilo še zadnje veliko gradbeno podjetje v državi, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj.
Delavci Primorja, ki zaradi težav z izplačilom plač in drugih prejemkov stavkajo že četrti teden, želijo namreč končati večmesečno poslovno in človeško agonijo, sprenevedanje uprave in lastnikov ter manipulacije z morebitnimi vlagatelji.
Zgodba Primorja je v marsičem podobna propadu drugih velikih gradbenih družb pri nas: vzpon z avtocestnimi in drugimi državnimi deli, lastniško obvladovanje prek holdinga in tajkunski odkup s posojili, za katere menedžerji zastavijo skoraj vse delnice matične družbe, afere zaradi "zemonskega sporazuma" in "Čiste lopate", kriminalistične preiskave in sodni pregoni, upad poslov in nezmožnost vračanja posojil.
Črnigoj ni nič vedel, ostalo je za 300 milijonov evrov dolgov
Nekdanji ajdovski gradbeni baron Dušan Črnigoj je na vse to pred dvema letoma odgovarjal zviška: "Nič ne vem o tem. Nič nisem videl. Vegrad se v Primorju ne more ponoviti." Delavci mu danes izrekajo sodbo: "58 let v Primorju ste nam ukradli."

Na zahtevo bank upnic se je Črnigoj oktobra lani po 27 letih vodenja umaknil in ajdovsko gradbeno družbo je prevzela Marjana Novak, toda zdržala je samo pol leta, nato so vajeti v svoje roke vnovič vzeli lastniki, Črnigoj pa je iz ozadja vodil in zavlačeval igro s fantomskim vlagateljem. Rezultat: sto- in večmilijonski dolgovi do bank, dobaviteljev in drugih upnikov, rubeži, izvršbe in odtujevanje Primorjevega premoženja.
Bodo delavci dobili vsaj nadomestilo?
Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf ter delavci in lokalna skupnost upajo na čim prejšnji začetek stečajnega postopka. Z novogoriškega zavoda za zaposlovanje direktorica Lučila Hvala sporoča: "Mi bomo dali vse od sebe, da bodo lahko presežni delavci dobili pravico do denarnega nadomestila."

Propad Primorja ni samo udarec slovenskemu gradbeništvu, še enkrat razkriva podjetniško moralo tranzicije: čim dlje polni svoje in žepe svojih prijateljev - na tuj račun.