Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je uvodoma povedal, da ni res, da bodo predlagani ukrepi prizadeli socialno najšibkejše, saj predlogi merijo na tiste z boljšim premoženjskim položajem.
"Višina nadomestila je argument za pasivnost"
Na področju trga dela vlada tako predlaga štiri različne ukrepe. Prvi je skrajševanje dobe pridobivanja nadomestila za brezposelnost. Ta segment po njegovih besedah zajema predvsem starejše brezposelne, ki so vprašljivo zaposljive, zato se zanje predvideva, da bi iz nadomestil prešli pod pravice iz socialne zakonodaje, saj bi bilo treba pri njih pri prejemkih upoštevati tudi druga merila, ne le plačo, ki so jo prejemali.

Poleg tega predlagajo znižanje nadomestila za brezposelnost na 70 odstotkov plače za prva dva meseca in nato na 60 odstotkov do izteka pravice do nadomestila, najvišje mogoče nadomestilo pa bi znižali s 1050 na 850 evrov. Kot pravi Vizjak, je namreč t . i. indeks pasti brezposelnosti kar 83-odstoten, kar pomeni, da obstaja majhna razlika med višino nadomestila in plačo, ki jo lahko pričakuje, če se zaposli.

"To pomeni, da je nekdo ujet v brezposelnost in da ni motiviran za delo," trdi Vizak, ki je prepričan, da je višina nadomestila demotivator in argument za pasivnost. Že letos naj bi iz tega naslova država privarčevala 12 milijonov evrov.

Tretji predlagani ukrep je povišanje koncesijske dajatve za študentsko delo, četrti pa ukinitev subvencioniranja študentske prehrane v juliju in avgustu.

Višji dohodki, nižji otroški dodatek
Naslednji sklop ukrepov se nanaša na področje družinske politike. Vlada na tem področju, pravi Vizjak, predlaga vezavo darila ob rojstvu otroka na premoženjski cenzus družine, in sicer na način, da družine, ki presegajo 64 odstotkov neto plače na člana, tega darila ne dobijo več.

Predlagajo tudi znižanje otroških dodatkov za tiste, ki spadajo v peti, šesti in sedmi dohodkovni razred in ukinitev dodatka za tiste v osmem razredu, pri čemer bi se upoštevale tudi stanovanjske razmere, v katerih biva družina.

Po ministrovih besedah bi tako na primer petčlanska družina, v kateri vsak od staršev zasluži 1.500 evrov neto, ki živi v 150 kvadratnih metrov velikem stanovanju in ima do 9.000 evrov vreden avtomobil, prišla tik nad cenzus in ne bi več prejela otroškega dodatka za 80 evrov.

"V prve štiri razrede ne posegamo. Ta ukrep, kot tudi drugi, je selektiven in je namenjen zgolj tistim, ki imajo dohodke nad postavljenim cenzusom," je poudaril minister. Premoženjski cenzus bi bil tako v prihodnje po predlogu vlade tudi merilo za dodelitev dodatka za veliko družino.

Pri porodniških dopustih bi vlada ohranila 100-odstotni prihodek, starševsko nadomestilo pa bi znižala. Tako bi letos prihranili 3 milijone evrov, naslednje leto pa kar 40 milijonov.

Tisti z najvišjimi pokojninami brez dodatka za rekreacijo
Upokojencem bi vlada selektivno znižala nadomestila za rekreacijo, s čimer bi v proračunu ostalo 60 milijonov evrov več. Kot pravi Vizjak, bi tistim upokojencem, ki prejemajo do 414 evrov pokojnine (takih je okoli 30 odstotkov) ohranila dodatek v enakem obsegu, kot so ga dobivali do zdaj. Upokojencem s pokojnino do 622 evrov bi ga nižala na 111 evrov, tistim, ki pa imajo pokojnino nad 622 evrov, pa bi dodatek za rekreacijo ukinili.

Zavzemajo se tudi za znižanje drugih dodatkov k pokojninam, ki nimajo osnove v vplačevanju za pokojninsko zavarovanje.

Invalidom bi vlada ukinila pravico do klimatskega zdravljenja v zdraviliščih, poleg tega pa bi vojnim veteranom in invalidom, ki so po 50. letu starosti upravičeni do brezplačnega dodatnega zavarovanja, po novem država plačevala le še približno polovico dodatnega zavarovanja, pri čemer bi bili izvzeti tisti, ki so postali invalidni med vojno za Slovenijo.

"Brez ukrepov bo bonitetna ocena še naprej padala"
"To so ukrepi za ohranitev socialne države. Če bomo še naprej šli po poti zadolževanje, pa bodo res potrebni ukrepi, ki bodo prizadeli najšibkejše," je pojasnil Vizjak in dodal: "Druge poti nimamo". Vlada načrtuje, da bi z vsemi naštetimi ukrepi letos prihranila okoli 120, v naslednjih letih pa 200 milijonov evrov. Ob tem je Vizjak dodal, da bodo te ukrepe spremljale tudi druge poteze vlade, ki jih bodo naredile sprejemljivejše, npr. prenovljena politika zaposlovanja in sprememba dohodninske lestvice.

Vizjak je izpostavil, da bo Evropska komisija 1. maja sprejela poročilo o tem, kako se posamezne države lotevajo uravnoteženja proračuna. Če do takrat Slovenija ne bo predložila konkretnih ukrepov, ki bodo sprejeti v DZ-ju, lahko po njegovem pričakujemo nadaljnje padanje bonitetne ocene države.

Plača v javni upravi naj ne bo višja od predsednikove
Vizjak je tudi pozdravil predlog sindikatov, da noben zaposlen v javni upravi ne bi dobival plače, višje od predsednika države. Dejal je tudi, da je zagovornik tega, da bi tudi funkcionarji delili usodo vseh državljanov glede zmanjševanja pravic.

Predlagani ukrepi naj bi bili sprejeti v okviru intervencijskega zakona že do konca aprila, socialni partnerji pa bodo lahko pripombe nanje dajali vse do obravnave v DZ-ju.

Minister je ob tem še opozoril, da ti varčevalni ukrepi Slovenije ne bodo pripeljali iz krize, ampak bo potrebno aktivirati tudi gospodarstvo.