Vladni predlogi so razdeljeni na tri sklope - notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja ter prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah. Povzemamo nekatere ukrepe v posameznih sklopih.
Z ukrepi za notranje varčevanje v javnem sektorju naj bi letos skupno privarčevali 120 milijonov evrov, prihodnje leto pa 150 milijonov evrov. V tem sklopu bi med drugim združili nekaj javnih zavodov (Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Zavod Planica …). Predvidena je tudi ukinitev agencije za javno naročanje.
Trpelo bo izobraževanje
Vlada bi znižala dnevnice pri poteh v tujino in razpolovila sredstva za financiranje političnih strank. Zmanjšali bi tudi stroške za vzgojo in izobraževanje, vključno z zmanjšanjem stroškov za maturo. Poleg tega bi zmanjšali razpoložljiva proračunska sredstva za študijsko dejavnost.

Pri drugih ukrepih pa vlada finančnih učinkov še ni predvidela. Med temi sta predvidena omejitev zaposlovanja v javnem sektorju in onemogočanje sklepanja zaposlitvenih pogodb. Vlada bi omejila tudi avtorske in podjemne pogodbe ter študentsko delo. Zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, bi upokojili in ukinili njihova delovna mesta.

Ukrepi predvidevajo tudi zmanjšanje nadomestila poslancem po prenehanju funkcije in krčenje mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev. Znižali bi cene zdravstvenih storitev za tri odstotke od maja naprej, odhodke ZZZS-ja pa bi zmanjšali tudi z zamenljivostjo zdravil. Združili bi carinsko in davčno upravo. Med ukrepi je predvidena tudi delna odprodaja premoženja države.
Bo šla vlada na nož s sindikati?
Vlada predlaga prilagoditve delovanja javnega sektorja, med katere spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij. To naj bi prineslo 226 in 176 milijonov evrov letos oz. prihodnje leto. Skupaj za ta sklop predvidevajo, da bo prinesel dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov.
Prihranili naj bi tudi z manjšim deležem kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako letos javnim uslužbencem ne bi izplačali regresa, drugo leto pa bi regres izplačali polovično. Več ukrepov je predvidenih tudi na področju osnovnega šolstva, med drugim povečanje števila učencev v oddelkih z 28 na 30 učencev.

Namesto javnega prevoza bi povrnili štiri odstotke cene bencina na kilometer, znižali financiranje prehrane in nekaterih drugih prejemkov. Na službenih poteh bi kilometrino znižali na 15 odstotkov cene bencina, tudi dnevnice bi bile za petino nižje.
Rezi tudi v socialo
S prilagoditvami programov in politik države, med katere spadajo tudi zmanjšanje državnih investicij, subvencij in drugih programov, znižanje letnega dodatka za upokojence ter prilagoditve nekaterih drugih socialnih transferjev, pa naj bi letos privarčevali skoraj 296 milijonov, prihodnje leto pa skoraj 391 milijonov evrov.
Od tega bi 135 milijonov evrov letno vlada privarčevala z zmanjševanjem investicij, subvencij in drugih programov gospodarskim družbam v težavah. Med drugim so v izhodiščih navedeni tudi predlogi, da se razpis nacionalne stanovanjske varčevalne sheme letos ne izvede, ob tem pa bi se še letos ukinile tudi subvencije mladim družinam.
Na področju politike trga dela in socialne varnosti bi vlada od 144,6 milijona evrov letos in 240,6 milijona evrov prihodnje leto največ privarčevala z znižanjem letnega dodatka za upokojence, in sicer 60,5 milijona evrov letno.
Predvideno je tudi znižanje višine starševskega nadomestila za nego otroka s sto odstotkov na 90 odstotkov za prvih šest mesecev in na 80 odstotkov zadnje tri mesece. Z ukrepi na tem področju bi vlada v dveh letih privarčevala 43,4 milijona evrov.
Janša grozil z odstopom
V PS-ju in SD pa so že izrazili ogorčenje nad potekom četrtkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), saj naj bi premier Janez Janša zagrozil z odstopom vlade ob morebitni nepodpori ukrepom. Vladi pa očitajo tudi nespoštovanje socialnega dialoga. V Pozitivni Sloveniji vladnega predloga ukrepov sicer še niso prejeli, a sodeč po doslej predstavljenem menijo, da gredo v smeri demontaže socialne države.

Od vlade pričakujejo predvsem ukrepe, ki bodo usmerjeni v zagon gospodarstva. Restriktivni ukrepi, ki gredo predvsem na račun državljanov, tudi socialno najbolj ogroženih, pa so po njihovem mnenju nesprejemljivi, saj so socialno nepravični in neuravnoteženi.

Vizjak: Ukrepi bodo selektivni
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je poudaril, da so vladni predlogi varčevalnih ukrepov na področju sociale in trga dela selektivni ter ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Glede zniževanja višine nadomestila za varstvo in nego otroka pa Vizjak poudarja, da primerjava z drugimi državami Evropske unije kaže, da ima Slovenija enega najradodarnejših sistemov, zlasti pri 100-odstotnem plačilu nadomestila za obdobje celotnega leta. Na ministrstvu zato zavračajo namigovanja, da se bo zaradi sprememb na tem področju rodnost znižala.

Menijo namreč, da predlagani začasni ukrepi, ki so primerljivi z evropsko ureditvijo, ne bodo vplivali na število rojstev. Pri otroškem dodatku pa zvišujejo cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka. Do zdaj je bila do otroškega dodatka 40 evrov upravičena štiričlanska družina, čeprav starši skupaj zaslužijo mesečno več kot 3.700 evrov neto. Po predlogu je ta meja postavljena na približno 2.400 evrov neto mesečnega dohodka štiričlanske družine.

Bolj želijo motivirati brezposelne
Pri nadomestilih za brezposelne pa želijo zagotoviti večji motiv pri tistih, ki izgubijo delo, da bi se čim prej znova zaposlili, poudarja Vizjak. Pri letnem dodatku za rekreacijo upokojencev predlagajo selektivno znižanje. Za tiste z nižjimi pokojninami torej znesek letnega dodatka (367 evrov) ostaja enak, še zagotavlja Vizjak.

SD: Vlada naj pokaže rezultate
"Čas bi že bil, da se rezultati dela vlade s popolnimi pooblastili pokažejo tudi pri razreševanju perečih vsebinskih vprašanj, in ne zgolj pri kadrovskih potezah," pa so zapisali v poslanski skupini SD-ja. "Namigovanja na odstop vlade, če ukrepi ne bodo sprejeti, so nesprejemljiva in kažejo na temeljno nerazumevanje, kaj socialni dialog sploh je," so še zapisali. Pričakovali so resen nabor ukrepov, a predstavljeni so bili "stihijsko navrženi ukrepi in pavšalne ocene predvidenega prihranka", so dodali.

Sindikati: Neuravnoteženi in nepravični ukrepi
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič se ob tem sprašuje, kako je vlada prišla do teh številk. Če je takšen "cunami ukrepov" predlagala brez vsebine in brez analiz, je to po njegovem mnenju zelo neodgovorno. Opozarja pa tudi, da se ti ukrepi nanašajo le na odhodkovni del proračuna, medtem ko o prihodkovnem delu v četrtek ni bilo govora.

Štrukelj: Izzivanje splošnega socialnega konflikta
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga za uravnoteženje javnih financ predvideva vlada, označil za nesprejemljivo. Varčevalne ukrepe vlade bi morali začeti na strani najbogatejšega sloja prebivalstva in pri sivi ekonomiji, meni Štrukelj, ki vztraja pri izhodiščih, ki so jih imeli že pri Pahorjevi vladi, in sicer da so se pripravljeni odrekati nekaterim pravicam, kot so jubilejne nagrade in nadomestila, v znižanje plač ali odpuščanja delavcev pa nikakor ne bodo privolili.

"Predsednik vlade je rekel, da bi se morali izpogajati do 5. aprila, do takrat nas loči dobrih 10 dni. Tako opevani socialni dialog to vsekakor ni, vse je bolj podobno ultimatu in na neki način izzivanju splošnega socialnega konflikta," meni Štrukelj.

Semolič: Načrtovani ukrepi gredo v napačno smer
Ukrepi, ki jih načrtuje vlada, gredo v napačno smer, saj temeljijo predvsem na varčevanju, meni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dodaja, da bi bilo treba več storiti na prihodkovni strani proračuna. Zagotovil je, da bodo kljub časovnemu pritisku nadaljevali socialni dialog.

Semolič se zaveda, da so nekateri varčevalni ukrepi potrebni, a morajo biti razumni. "Nekateri ukrepi iz tega svežnja so škodljivi, ker bodo prizadeli tiste skupine ljudi, ki bi jih morali zaščititi - upokojence, delavce, brezposelne in mlade," je v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ povedal Semolič. "V večini evropskih držav so na krizo odgovorili tudi z večjo obremenitvijo bogatih, ne pa revnih. Seveda, politiki praviloma to skupino žal zaščitijo s 101 izgovorom," je dodal in opozoril, da je treba čim prej sanirati bančni sistem. "Zaradi nedelovanja bank v tistem delu, ko bi morale pomagati realnemu sektorju, prihaja do gospodarskih zastojev, tudi do propada nekaterih podjetij," je spomnil.

"Skrajno nespameten" načrt
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je načrt vlade za nižanje plač v javnem sektorju za 15 odstotkov označil kot "skrajno nespametnega". Nihče v sindikatu policistov nima mandata za podpis pod take varčevalne ukrepe, je povedal. Pojasnil je, da imajo policisti tudi po 700 ali 800 evrov plače, nekateri strokovno tehnični delavci pa celo pod 500 evri. Zato bi bilo tolikšno enostransko znižanje plač po Petrovičevih besedah v nasprotju z ustavo, ki govori, da je Slovenija socialna država.