Uredbe bodo podlaga za sklenitev koncesijskih pogodb, na podlagi katerih bodo zdravilišča od leta 2016 plačevala koncesnino. Gre za prvih devet od skupno 22 uporabnikov termalne vode, ki morajo pridobiti koncesijo za rabo termalne vode.

Izdala je uredbe za kopališča hotelov na Bledu, Terme Paradiso, Terme Banovci, Terme Lendava, Terme Maribor, Terme Zreče, Terme Dobrna in kopališča LifeClass Portorož.

Uporabniki so vloge za koncesije na ministrstvo oddali že pred leti, a jim ministrstvo koncesije ni podelilo, tako da niso plačevali koncesnine. Trenutno koncesnino plačujejo le tri zdravilišča, ministrstvo pa je za izravnavo zaračunalo nadomestila za uporabo vode za nazaj.

Oblasti računajo na bolj smotrno in trajnostno porabo vode
Sicer pa bo na polovico višine koncesnine vplivala vnaprej rezervirana količina vode uporabnika in za katero plačuje vodno pravico. Ministrstvo za okolje zato pričakuje, da bodo uporabniki odslej racionalnejši pri rezervaciji teh količin. Na nekaterih območjih, predvsem v Pomurju, so namreč te količine tako velike, da ministrstvo ne more več izdajati vodne pravice za druge, ki bi želeli vodo črpati.

Druga polovica zneska koncesnine bo izračunana na podlagi dejansko načrpane vode, kar bo po pričakovanjih ministrstva prineslo razumnejšo rabo vode. Vsak uporabnik pa bo koncesnino lahko znižal za do 80 odstotkov z vračanjem že uporabljene, a čiste vode v vodonosnik.

Med preostalimi dejavniki, ki vplivajo na višino koncesnine, sta razlika v temperaturi načrpane in uporabljene vode ter cena toplote, izračunana na podlagi kurilne vrednosti in cene kurilnega olja.

Sicer pa bo v letu 2016 znesek znašal 60 odstotkov izračunane koncesnine, v letu 2017 70 odstotkov, v letu 2018 80 odstotkov, v letu 2019 90 odstotkov in od leta 2020 naprej 100 odstotkov izračunane koncesnine.

Gospodarstveniki svarijo pred previsokimi koncesninami
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč pa je pred sejo vlade opozorila, da bodo koncesnine previsoke, kar lahko pomeni izgubo delovnih mest, po oceni sindikata turizma in gostinstva okoli 500, in tudi zapiranje zdravilišč.
Samim koncesninam sicer ne nasprotujejo, a so predlagali, da se za izhodišče za izračun koncesije uporabi formula, kot je uporabljena za izračun vodnega nadomestila za leti 2014 in 2015, ki jih bodo morala zdravilišča, ki nimajo koncesije, plačati za nazaj.

V nasprotnem primeru bodo obremenitve tolikšne, da jih dolgoročno ne bodo zmogli. Menijo, da bi morala formula zdravilišča obravnavati enakovredno in ne tako, da bi nekatera za koncesijo plačala en odstotek, druga pa več kot štiri odstotke celotnih prihodkov.

Poleg tega po njihovem mnenju vračanje uporabljene vode zaradi vprašanj, povezanih z dodatnim vlaganjem, umestitvijo v prostorske načrte, oddaljenostjo od matične vrtine in drugih, ni mogoča.
Prav tako so opozorili, da bi se od tega davka po načrtih letno nabralo 2,5 milijona evrov. "Če npr. zapremo zdravilišče, ki dela letni promet 20 milijonov evrov, bo ob zaprtju izpad DDV-ja samo od enega zdravilišča tri milijone evrov letno, dodatno državno breme bodo še brezposelni," so še zapisali.