Predlog je vlada pripravila že na seji prejšnji teden, a ga še ni posredovala v DZ, saj se je nameravala še prej uskladiti s socialnimi partnerji, predvsem s sindikati javnega sektorja. Toda z njimi ni dosegla dogovora. Kljub temu zdaj zakon pošilja v parlament, saj neukrepanje državo po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija pelje samo še navzdol.

"Čas nas lovi že nekaj mesecev"
Okoliščine na mednarodnih prizoriščih, ki imajo vpliv na Slovenijo, se poslabšujejo, kaže, da se znova bliža kriza, opozarja Gaspari. Treba se je pripraviti, saj se neodzivnost zrcali na slabšanju razmer na finančnih trgih za našo državo. Zato je minister prepričan, da če bomo še naprej izvajali takšno politiko, da ni nikoli pravi trenutek za kakršen koli ukrep, bo šlo samo še navzdol. "Na to smo opozarjali že pred referendumom o pokojninski reformi."

"Čas nas lovi že nekaj mesecev," dodaja. Zato bo vlada intervencijski zakon po nujnem postopku poslala pred poslance. "Zdaj je na poslancih, da se odločijo, če želijo delovati proaktivno ali pa bodo čakali na volitve."

Sindikalnih zahtev ne morejo upoštevati
Vlada tako z intervencijskim zakonom predlaga, da se plače v javnem sektorju v letu 2012 ne bi uskladile z inflacijo, regres bi ostal na ravni letošnjega, zamrznjena bi ostala napredovanja javnih uslužbencev. Prav tako se v letu 2012 ne bi usklajevale pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom.

Gaspari je zatrdil, da so upoštevali mnenje sindikatov, a da njihovih zahtev trenutna javnofinančna situacija ne prenese. Tako tudi (še) ne bo uskladitve sodniških plač z odločbami ustavnega sodišča, ker država nima toliko denarja, da bi to lahko izvedla. "Ne gre torej za kršitev ustave, ampak za odložitev implementacije dela odločbe, ki jo zahteva ustavno sodišče."

"Problem je v kritični situaciji odločanja. Ne socialni partnerji, ne DZ in zdaj tudi vlada niso več v stanju sprejemati hitre ukrepe. Po tem se razlikujejo države v evroobmočju, ali so se sposobne prilagajati hitrim spremembam," je glavno težavo Slovenije izpostavil Gaspari.

Sodniške plače usklajene, a zamrznjene
Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je dejal, da je ministrstvo vladi predlagalo kar osemodstotno znižanje plač funkcionarjev, česar pa vlada ni sprejela, ampak je odločila, da se plače funkcionarjev v sodstvu uskladijo z odločbami ustavnega sodišča iz 1. 12. 2010, a se za čas krize takšno izplačevanje plač z zakonom zamrzne.

V sodstvu bodo lahko, "ko bodo časi boljši", zahtevali izplačilo premalo poplačanih plač za nazaj, je obljubil Zalar.

"Zgornji plafon" zadolžitve pri 48 odstotkih BDP-ja
Minister za finance Franc Križanič je pojasnil, da bo vlada po nujnem postopku v DZ poslala še spremembe zakona o javnih financah, zakona o hipotekarni in komunalni obveznici in zakona o bančništvu.

Zakon med drugim določa tudi "zgornji plafon" zadolžitve pri 48 odstotkih BDP-ja in omejuje višino državnih garancij pri 20 odstotkih BDP-ja. Z zakonom, če ga bodo poslanci sprejeli, fiskalni svet ne bo več organ vlade, ampak bo postal organ parlamenta.

Vlada je zaradi zaostrenih finančnih pogojev na evropskih trgih in zaradi padca pokojninske reforme v zakonu ohranila tudi nekatere protikrizne ukrepe, med drugim tudi možnost povečanja kapitalskih naložb države.

S spremembo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici pa vlada širi osnovo, ki jo izdajatelji obveznic lahko dajo v osnovo, s katero zavarujejo svoje obveznice. V zakon o bančništvu pa vlada vpeljuje predvsem nekatere evropske direktive.

Cilj vlade je, da bi s temi ukrepi prihodnje leto zmanjšala proračunski primanjkljaj za 3,6 odstotka, s čimer bi se Slovenija približala maastrichtskim kriterijem.

Zaostreni pogoji insolventnosti
V okviru novele insolvenčnega zakona je vlada skušala zagotoviti tudi boljše možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetij, kar je po besedah Aleša Zalarja "v interesu bank in gospodarstva". Podjetje bo v primeru sprejetja zakona insolventno, če ima račun neprekinjeno blokiran dva meseca ali s prekinitvami tri mesece ali če več kot dva meseca zamuja z oddajo letnega poročila.

Zamude bodo vodile v stečaj
Spremembe so tudi v postopkih prisilne poravnave in stečaja. Če bo podjetje v prisilni poravnavi zamujalo z ukrepi finančnega prestrukturiranja, bodo nastopili pogoji za začetek stečaja. Novela tudi širi možnost reševanja zdravih jeder podjetij, saj upnikom omogoča konverzijo terjatev v lastniške deleže, s čimer bodo lahko prevzeli poslovodenje družbe. O konverzijah bo po novem lahko odločal upniški odbor.

Novela tudi dodatno ščiti delavce podjetja v prisilni poravnavi, saj določa nov razlog za ugovor, in sicer neizplačilo plač oz. nanje vezanih dajatev in prispevkov. Tudi v primeru takšnega ugovora podjetju grozi stečaj.

Sindikati so nezadovoljni
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja pa so po propadlih pogajanjih dejali, da vlada ne more zagotoviti pogojev za resna in odgovorna usklajevanja intervencijskega zakona. Zato so jo pozvali k umiku predloga intervencijskega zakona. Naj zakon umakne, je vladi svetovala tudi pogajalska skupina drugega dela sindikatov javnega sektorja, saj je predlog zanje nesprejemljiv.

Vladni "NE" rebalansu proračuna ZZZS-ja
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je pojasnil stališče vlade do podpisa pristopne pogodbe Republike Hrvaške k Evropski uniji, ki naj bi se zgodil decembra. Zatrdil je, da so bili v procesu pristopnih pogajanj Hrvaške ustrezno vključeni interesi Slovenije, ki so prav tako vključeni v pogodbo. Žbogar pričakuje, da bo stališče vlade do podpisa pogodbe podprl tudi DZ.

Zdravstveni minister Dorjan Marušič pa je poudaril, da vlada na seji ni dala soglasja k rebalansu proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Glede splošne situacije v zdravstvu pa je dejal, da situacija ni rožnata, je pa obvladljiva in nikakor tako kritična, kot jo želijo nekateri prikazati.