"Po včerajšnjem znižanju bonitetne ocene Republike Slovenije, ki jo je objavila agencija Moody's, se izvedba izdaje USD-obveznice Republike Slovenije nadaljuje in ni prekinjena. Glede na omejitve komuniciranja z javnostjo, ki jih za takšno vrsto transakcije določajo ameriški predpisi (tj. izdajo USD-obveznice po pravilih 144 A in Regulation S), ministrstvo za finance do nadaljnjega ne more posredovati dodatnih pojasnil," so v kratkem sporočilu zapisali na MF-ju.
Spomnimo, Slovenija je včeraj na ameriškem obvezniškem trgu poskušala zbrati tri milijarde dolarjev svežega denarja, a je med postopkom bonitetna agencija Moody's bonitetno oceno znižala na špekulativno raven.

Gabriel Sterne, investicijski direktor pri svetovalni družbi Exotix v Londonu, ki dobro pozna tudi Slovenijo in ministra Čuferja, pa je v pogovoru za Radio Slovenija komentiral včerajšnje znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila bonitetna hiša Moody's. Sterne ne verjame teorijam zarote, češ da je Moody's namerno miniral izdajo slovenske dolarske obveznice. Pravi, da so slovenske gospodarske težave znane že dalj časa in o njih razpravljajo ter jih presojajo številni odbori v bonitetnih hišah, to pa traja.

Nesrečno naključje
Včerajšnje sovpadanje znižanja ocene in izdajanja obveznice je bilo za Slovenijo "nesrečno naključje". Na vprašanje, ali meni, da se bo Slovenija kljub kreditnemu znižanju jutri uspešno zadolžila za tri milijarde, Sterne odgovarja, da tu ne vidi večje težave. "Vprašanje je le, po kakšni ceni. Tu sta dobra in slaba novica. Dobra je ta, da je med vlagatelji izjemno zanimanje za obveznice držav, tako se z uspešnimi izdajami pohvalijo celo Ruanda, Mongolija in, seveda, celotna Evropa. Slaba stran pa je, da so zahtevani donosi na slovenski državni dolg visoki.
V tem trenutku je slovenske obveznice za špekulativne označil le Moody's, lahko pa to storita še preostali bonitetni agenciji. Če Slovenijo v špekulativni razred uvrstita vsaj dve izmed treh agencij, potem nekateri skladi v svojih portfeljih ne bodo smeli držati slovenskih obveznic. To bo težava za slovensko zadolževanje. Olajševalna okoliščina v tem trenutku je lahko le, da nekateri vlagatelji ne sledijo strogo kreditnim ocenam, saj vedo, kako so si bonitetne agencije v krizi pokvarile ugled," je pojasnil.
Za slabšo Srbijo nižji zahtevani donosi
Sterne pravi, da primerjava med donosi na slovenske obveznice, kot jih zahtevajo vlagatelji, in bonitetnimi ocenami Slovenije kaže veliko neskladje, kar pomeni, da so "bodisi bonitetne agencije zelo velikodušne pri ocenjevanju Slovenije bodisi trgi vašo državo čisto narobe dojemajo". Za primer daje Srbijo, ki ima za štiri stopnje slabšo oceno, pa trgi na njen dolg zahtevajo nižje donose kot na dolg Slovenije.
Pravi še, da je najbolj kritično vprašanje v tem trenutku, ali se bodo slovenski politiki vendarle in čim prej lotili dokapitalizacije bank ali bodo še naprej zavlačevali. Lekcija z mednarodnih trgov je namreč, da je treba najprej sanirati bančni sistem. Na to čakajo vlagatelji. Sterne je prepričan o sposobnostih finančnega ministra Čuferja. Pravi, da je dober strokovnjak, a poleg strokovnosti Slovenija potrebuje odločne politične ukrepe.