Po pričakovani potrditvi predloga zakona o gostinstvu na vladni seji ga bodo predvidoma do poletja potrdili še poslanci v državnem zboru. Veljati naj bi začel prihodnje leto.

Predlog novega zakona o gostinstvu sicer predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč in ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov. Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da sta regulacija in omejitev kratkotrajnega najema v Sloveniji nujni, saj "koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine".

Kot je dodal, študija, ki jo je v Sloveniji opravila Univerza Manchester Metropolitan, ugotavlja petkratni porast kratkoročnih oddaj stanovanj v zadnjih osmih letih, kar kaže na profesionalizacijo te dejavnosti. "Jasen odgovor na vprašanje, zakaj uvajamo regulacijo kratkotrajnih najemov – zato da mladim slovenskim družinam zagotovimo dostopnost stanovanj, da stanovanja, ki so bila zgrajena za namen domovanja, vrnemo njihovemu prvotnemu namenu," je poudaril Frangež.

Predstavil je tudi podatke, ki kažejo na to, da imamo v Sloveniji na vsaka tri stanovanja, ki se v najem oddajajo dolgoročno, eno stanovanje v kratkoročnem najemu. "To razmerje jasno kaže nujnost regulacije tega področja. Leta 2019 smo imeli v ponudbi 2500 stanovanj za goste v kratkotrajnem najemu, leta 2023 že 13.000 stanovanj, torej smo imeli v petih letih petkratno povečanje," je opozoril.

Lokalne skupnosti bodo lahko splošna pravila zaostrile ali omilile, in sicer bi lahko za večstanovanjske stavbe spodnjo mejo znižale na do 30 dni, zgornjo pa zvišale na največ 90 dni, za eno- in dvostanovanjske bi lahko ta razpon znašal od 30 do 180 dni. "Situacija v Ljubljani, v slovenski Istri ali v nekaterih gorenjskih občinah ni enaka situacijam v drugih delih države, zato omogočamo lokalnim skupnostim, da v skladu s svojimi pristojnostmi izberejo drugačen tip omejitve oziroma omejitve omilijo ali jih na drugi strani dodatno zaostrijo," je pojasnil Frangež.

Opozorila o protiustavnih posegih Frangež označil za mit

Omejevanju oddajanja nepremičnin v kratkoročni najem medtem ostro nasprotujejo predstavniki sobodajalcev, ki napovedujejo, da bodo zakon, če ga bo potrdil DZ, izpodbijali na ustavnem sodišču. Svoje nasprotovanje so znova izrazili tudi na dopoldanski novinarski konferenci, kjer so opozorili, da bo ob uveljavitvi sprememb izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev. Po raziskavi, ki so jo izvedli, se sicer v primeru sprejetja zakona velika večina sobodajalcev ne bi odločila za dolgoročno oddajanje. Peticijo Združenja sobodajalcev z zahtevo, da vlada predlog zakona znova pošlje v javno obravnavo, je sicer podprlo 3200 podpisnikov.

Sorodna novica Sobodajalci o predlogu o kratkoročnem oddajanju: Pripravljen brez tistih, ki jih najbolj zadeva

Frangež je opozorila o tem, da spremembe zakona protiustavno posegajo v pravice sobodajalcev, označil za mit. Poudaril je, da 74. člen ustave Republike Slovenije res določa, da je gospodarska pobuda svobod svobodna, a dodal, da isti člen določa tudi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo in da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence. Poudaril je tudi 67. člen ustave, ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija in končno 78. člen ustave, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

"Ratio urejanja je torej vrnitev stanovanj trajnim oblikam bivanja," je dodal Frangež. Ob tem je ocenil, da je regulacija oddajanja ob stanovanjski krizi v Sloveniji "upravičeno urejanje države, ki je zastavljeno na sorazmeren način, da se v najmanjši možni meri posega v ustavno varovane pravice in z ustrezno zakonito podlago odpravljajo negativni učinki". "Izkazana je vzročna zveza med povečano nedostopnostjo stanovanj, visokimi cenami in umikom pomembnega deleža stanovanj s stanovanjskega trga ter fenomenom kratkotrajnega najema. To izkazujeta tako študija Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete v Ljubljani kot tudi že omenjena študija inštituta za prostorsko upravljanje Manchestrske metropolitanske univerze," je poudaril.

Frangež je na novinarsko vprašanje, ali so poskušali predstavnikom sobodajalcev kakor koli priti nasproti, odgovoril, da je v predlog, ki je bil predstavljen v torek, že vključenih nekaj sprememb, "z željo, da se doseže kompromis". Hkrati pa je poudaril, da je "polje kompromisa zamejeno", saj vlada želi, da se glavnina stanovanj vrne v dolgotrajen namen, kar bi na dolgi rok vplivalo tudi na padec cen nepremičnin in večjo dostopnost stanovanj. Na srečanju s predstavniki sobodajalcev so se sicer po navedbah Frangeža dogovorili, da bodo ti pripravili svoje rešitve tudi v amandmajski obliki. Zakonodajni postopek se namreč šele začenja.

Predlog o brezplačni vodi v gostinskih obratih je bil iz predloga umaknjen

Ključne spremembe, ki jih prinaša osnutek novega zakona o gostinstvu, so poleg regulacije kratkotrajnega najema, še sprostitev urejanja rednega obratovalnega časa in povečanje kakovosti s strokovno kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Frangež, pa se je gospodarski minister Matjaža Han po pogovoru z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) že v sredo odločil, da iz predloga umakne določilo, po katerem bi bili gostinci dolžni vsem gostom brezplačno zagotavljati pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. "Pitna voda je ustavno zagotovljena pravica, ampak tako vi kot jaz v svojem gospodinjstvu moramo to vodo plačati. Mislim, da je bilo upravičeno prisluhniti predstavnikom OZS-ja, da če je nekaj ustavna pravica, to še ne pomeni, da morajo to zagotavljati in plačati gostinci," je dejal Frangež.

Gostinci so ob tej odločitvi izrazili zadovoljstvo. "Veseli smo, da je bil tokrat slišan naš poziv in da je prevladal zdrav razum. Poudarjali smo, da mnogi gostinci zdaj svojim gostom nudijo vodo iz pipe, njihova odločitev pa je, ali za to zaračunajo postrežnino. Način dela in strežbe se namreč razlikuje od lokala do lokala in uzakonitev brezplačne storitve, bi bila res neprimerna," je odločitev vlade pozdravil predsednik OZS-ja Blaž Cvar in dodal: "Prav je, da je gostincem samim prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. Prepričan sem, da bodo tam, kjer vodo strežejo brezplačno, to prakso nadaljevali tudi v prihodnje."