Kot je pojasnil finančni minister, je vlada sprejela predlog zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katerim bolj jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju.

Banka Slovenije je po njegovem pojasnilu ukrepe zdaj tolmačila tako, da je pri izvajanju makrobonitetnih ukrepov, povezanih z omejitvijo kreditiranja prebivalstva, vezana na omejitve iz teh predpisov. Z novelo pa bodo po ministrovem mnenju nedvoumno določili takšno izvajanje teh pravil pri kreditiranju prebivalstva, da nanje ne bo več vplival vsakokratni dvig minimalne plače, temveč samo neodvisna presoja regulatorja.

"Banka Slovenije bo tako po uveljavitvi zakona brez kakršnega koli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati posojilojemalcu," je dodal.

Koliko več ljudi bo po spremembi zakonodaje lahko prišlo do posojila, Boštjančič ni mogel napovedati. Kot je poudaril, je postavljanje okvirov še vedno v rokah Banke Slovenije, in vlada ni tista, ki določa pogoje.

Ostra merila so bila sprejeta za zaščito kreditojemalcev

Za zaščito kreditojemalcev pred čezmernim kreditiranjem se je v Sloveniji določil znesek, ki naj bi posojilojemalcu mesečno ostal po plačilu posojila za kritje nujnih življenjskih stroškov. V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih.

Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora posojilojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu posojila, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi.

Sorodna novica Kljub negotovim razmeram Skupina NLB lani ustvarila rekorden dobiček, skoraj pol milijarde

Brodnjak: Pozdravljamo predloge vlade

Zadovoljstvo z zakonodajnimi dejavnostmi vlade na tem področju je v izjavi medijem po objavi poslovnih rezultatov za lani izrekel predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, ki je bil eden najglasnejših kritikov omejitev kreditiranja.

V NLB-ju so tako po njegovih besedah veseli napovedi morebitne sprostitve pogojev kreditiranja, pozdravljajo predloge vlade ter verjamejo, da jih bo izvršna veja oblasti skupaj z Banko Slovenije pripeljala v življenje.

Kaj bo na podlagi spremenjene zakonske podlage dejansko naredil bančni nadzornik, pa bo pokazal čas, je dejal Brodnjak. Do zdaj so v Banki Slovenije po njegovih besedah pred vsebinskimi prevladovali bolj statistični pogledi na slovenske potrošnike. V NLB-ju so namreč mnenja, da bi lahko Banka Slovenije že prej drugače interpretirala pravila, a da zdaj po teh spremembah izgovorov ne bo več.

Če se bodo na koncu zgodile dejanske spremembe, si bodo po Brodnjakovih navedbah šteli v čast, da so bili del gibanja, ki je do tega pripeljalo in Slovencem omogočilo normalne pogoje vključenosti v finančni sistem, saj da so bili do zdaj iz njega "izključeni kot nihče drug na tem planetu".