Kot je po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, bodo novo shemo v vrednosti ene milijarde evrov ponudili bankam za splošno kreditiranje podjetij. Na ta način naj bi se zmanjšala tveganja v sistemu; banke naj bi bile bolj varne pred negotovostjo in poslabšanjem razmer; likvidnost, ki je je po Gasparijevi oceni kratkoročno dovolj, pa bi se preselila k podjetjem.

Kot omenjeno, namerava vlada podjetjem ponuditi tudi subvencionirane obrestne mere.

Med novimi ukrepi tudi kreditna linija EIB-ja
Kot tretjega iz novega svežnja ukrepov pa je minister za razvoj omenil kreditno linijo Evropske investicijske banke (EIB) za čisto in tehnološko napredno avtomobilsko industrijo. V Sloveniji bo za financiranje industrijskih podjetij, predvsem za t. i. slovenski avtomobilski grozd, prek SID banke na voljo okoli 300 milijonov evrov.

Sicer pa v sklop novih ukrepov sodi tudi dokapitalizacija SID banke s 160 na 300 milijonov evrov, ki jo je vlada že sprejela. Ob tem je Gaspari napovedal še splošni ukrep subvencioniranja poslovanja podjetij do 50.000 evrov na družbo. Načrtovanih je še več ukrepov na področju trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti v skupni vrednosti 40 milijonov evrov.

Sveženj naj bi bil sprejet naslednji teden
Drugi sveženj predlogov naj bi vlada sprejela naslednji teden, skupaj z rebalansom letošnjega proračuna.

In kako na predlagane ukrepe gledajo v Gospodarski zbornici Slovenije? Drugi sveženj ocenjujejo "kot nujen in koristen", vendar so "razočarani, ker se številna slovenska podjetja, ki imajo trge, konkurenčne produkte in storitve ter zaposlene, v ukrepe ne bodo mogla vključiti".

GZS obžaluje, da ni sodeloval pri oblikovanju ukrepov
GZS zato obžaluje, da jih vlada ni vključila v pripravo svežnja. "Niti niso bili upoštevani številni naši predlogi, ki smo jih že pred dvema mesecema zapisali tako v skupni memorandum slovenskih delodajalskih organizacij o kratkoročnih ukrepih za ublažitev posledic krize v slovenskem gospodarstvu kot v ostalih predlogih dolgoročnejših ukrepov GZS-ja, ki bi bili z vidika gospodarstva nujni."

Pojasniti velja še, da je vodja t. i. krizne skupine ministrov Gaspari pojasnil, da vlada ne namerava ustanoviti t. i. slabe banke, ki bi odkupovala dolgove na finančnem trgu, saj naj je Slovenija ne bi potrebovala.

Vlada skrajšala rok za plačilo DDV-ja
Sicer pa je vlada na seji odločila tudi, da skrajša rok za vračilo davka na dodano vrednost na 21 dni. Ukrep bo začel veljati 1. julija. Kot je dejal minister za finance Franc Križanič, ima Slovenija zelo dolg rok za vračilo preveč plačanega DDV-ja, in sicer 60 dni v notranjem plačilnem prometu in 30 dni za izvoznike. Večje skrajšanje roka onemogoča informacijski sistem Dursa, ki je zastarel, je pojasnil. Po njegovih besedah bo vlada za modernizacijo informacijskega sistema Dursa prerazporedila 120 milijonov evrov.

M. N.