Vsaj dve pomembni določili sporazuma sta v nasprotju s stališči slovenske vlade in sklepi pristojnega parlamentarnega odbora, poudarjajo v Umanoteri, in sicer o mednarodnem arbitražnem sodišču za zaščito vlagateljev in o gensko spremenjenih organizmih. Foto: EPA
Vsaj dve pomembni določili sporazuma sta v nasprotju s stališči slovenske vlade in sklepi pristojnega parlamentarnega odbora, poudarjajo v Umanoteri, in sicer o mednarodnem arbitražnem sodišču za zaščito vlagateljev in o gensko spremenjenih organizmih. Foto: EPA

Komisija se je sicer uklonila pritiskom nekaterih članic, med njimi je tudi Slovenija. Te menijo, da morajo sporazum ratificirati tudi nacionalni parlamenti.

Po očitno pestri razpravi o trgovinskem sporazumu Ceta je evropska komisarka Cecilia Malmstöm, pristojna za trgovino, pojasnila, da po presoji komisije, pravno gledano, sporazum spada v pristojnost Evropske unije. Zaradi političnih razlogov pa ga je označila za mešanega, tako da bodo o njem odločali tudi nacionalni parlamenti.

Cilj je, da bi po soglasju v Svetu in Evropskem parlamentu strani lahko podpisali sporazum na oktobrskem vrhu med EU-jem in Kanado in bi začasno že lahko začel veljati.

Le malo časa za razpravo
Določbe sporazuma bi tako za Slovenijo postale zavezujoče še pred odločanjem v slovenskem parlamentu, je opozoril Andrej Gnezda iz Umanotere. "Slovenski vladi in DZ-ju ne preostane več veliko časa za proučitev več kot 1.500 dolgega dokumenta, politično razpravo in sprejetje tehtne odločitve," poudarja.

Vsaj dve pomembni določili sporazuma sta v nasprotju s stališči vlade in sklepi pristojnega parlamentarnega odbora, je poudaril Gnezda, in sicer o mednarodnem arbitražnem sodišču za zaščito vlagateljev in o gensko spremenjenih organizmih. Po njegovem mnenju takšno hitenje komisije tudi ni sprejemljivo.

"Celo nasprotno, mislim, da bi morali ustaviti sprejetje tega sporazuma, vsaj do preklica. In razumeti, da so ravno take politike tiste, ki vodijo v dezintegracijo EU-ja in odhod nekaterih članic oz. vsaj razmišljanja v tej smeri," je prepričan Gnezda.

Skoraj tri milijone evropskih državljanov je podpisalo peticijo proti sporazumom TTIP, CETA in TISA. Komisarka Malmstromova pa je dejala, da morajo zdaj vlade in parlamenti držav članic, da prepričajo javnost o koristnosti omenjenega sporazuma.