Predsednik države Borut Pahor je pretekli teden sprožil postopek za imenovanje novega guvernerja in objavil poziv za zbiranje predlogov morebitnih kandidatov za guvernerski položaj. Rok za zbiranje kandidatur se bo iztekel 20. avgusta, Pahor pa je že pred časom v pogovorih z vodji poslanskih skupin sprejel odločitev, da bo predlog za imenovanje novega guvernerja posredoval novemu sklicu DZ-ja, ki se bo oblikoval na volitvah 3. junija.

Ni povsem jasno, kaj bo lahko počel
Dosedanji Jazbečev namestnik Primož Dolenc bo do imenovanja novega guvernerja lahko sodeloval tudi na sejah sveta Evropske centralne banke (ECB), a kot je pred kratkim opozoril tudi časopis Delo, ni še povsem jasno, ali bo na njih imel tudi glasovalno pravico.

Glasovalne pravice v najvišjem organu denarne politike v evrskem območju so namreč načeloma omejene le na guvernerje, ECB pa o glasovalnih pravicah morebitnih namestnikov odloča posamično, za zdaj pa odločitve o tem, ali bo Dolenc, lahko na sejah v Frankfurtu tudi glasoval, še ni.

So pa v Banki Slovenije (BS) ob tem spomnili, da klasičnih glasovanj v svetu ECB skorajda ni, saj se odločitve bolj ali manj sprejemajo po tistem, ko člani sveta izrazijo svoja stališča, pomisleke, poglede, vidike, predsednik ECB-ja Mario Draghi pa potem ugotovi, ali obstaja zadostno strinjanje za sprejetje neke odločitve.

Naslednja seja sveta ECB-ja o denarni politiki bo 14. junija v Rigi, medtem ko se bo svet že 16. maja v Frankfurtu sešel na seji, kjer pa ne bodo odločali o obrestnih merah in programu odkupovanja obveznic. Skladno s sistemom rotacij pri uresničevanju glasovalnih pravic v svetu ECB-ja, ki velja po širitvi evrskega območja na 19 članic, slovenski predstavnik v preostalem delu leta to pravico ima.

Ob tem sistemu rotacij je po navedbah BS-ja ne glede na to, ali Slovenija ima glasovalne pravice ali ne, pomembno, da predstavnik Banke Slovenije na sejah sodeluje in pripomore k sprejemanju odločitev. Ta pravica ostaja ne glede na to, da trenutno ni guvernerja.

Jazbec odhaja v bančno unijo
Jazbec bo medtem postal član odbora in direktor v enotnem odboru za reševanje, osrednjem organu za reševanje bank v okviru drugega stebra bančne unije. Jazbec je bil četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem in prvi, ki je predčasno končal svoj mandat.

Njegovo vodenje Banke Slovenije - guvernersko funkcijo je prevzel sredi julija 2013, potem ko je v DZ-ju pred tem dobil zgodovinsko številčno podporo 77 poslancev - je zaznamovala obsežna milijardna sanacija bank konec leta 2013 in deloma še v letu 2014, zaradi katere je bil deležen številnih kritik v medijih in delu javnosti, predvsem v vrstah tistih, ki so bili v njej ob premoženje, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave.

Poleg pritiskov v medijih in delu politike pa so bila verjetno za njegov predhodni odhod s položaja kriva tudi različna nesoglasja med drugimi člani sveta Banke Slovenije, ki je bil v času njegovega mandata prenovljen. Ta naj bi bila tako velika, da naj bi hromila delovanje sveta.